Izšel je težko pričakovani zbornik dobrih praks - Trajnostna mobilnost v praksi, s katerim želijo avtorji in partnerji istoimenskega projekta različnim ciljnim skupinam prikazati, da ukrepi trajnostne mobilnosti že dolgo niso le puhlice na papirju, da so mnogi že izvedeni tudi v naši bližini in da jih lahko z le malo prilagoditvami in nekaj dobre volje prenesemo v naša ostala mesta, vasi in občine.

Zbornik vključuje tako ukrepe, ki spodbujajo trajnostno mobilnost v mestih, kot tiste, ki zmanjšujejo rabo avtomobilov na podeželju, v turističnih krajih in pri organizaciji dogodkov. Opisani primeri so večinoma iz slovenskih občin, nekaj idej pa so avtorji našli tudi v bližnjih državah (v Avstriji, Italiji, Franciji). Med občinami je zbornik že požel veliko zanimanja, saj s pripravo celostnih prometnih strategij mnoge med njimi iščejo napredne rešitve na področju prometa.

V dunajski tovarni napolitank Manner so razvili poseben postopek, s katerim bodo odvečno toploto pri proizvodnji napolitank odvajali v lokalni daljnovod ter z njo ogrevali 600 okoliških gospodinjstev.

Podjetje Manner je za izgradnjo in posodobitev proizvodnje ter za uvajanje posebnega postopka za odvajanje odvečne toplote namenilo 40 milijonov evrov. Za tretjino so povečali proizvodne prostore, povečali proizvodnjo napolitank in optimizirali učinkovitost porabe energije.

V teh dneh smo obeležili dan revščine in dan hrane ter se soočamo s paradoksom, da je čedalje več ljudi lačnih in pod pragom revščine, po drugi strani pa ogromno hrane konča v smeteh.

V Sloveniji po ocenah letno zavržemo 55 kg hrane na prebivalca, vsak 7. Slovenec pa živi pod pragom revščine. Ekologi brez meja, ki so se s projektom Ne meč’mo hrane stran! ponovno lotili problematike zavržene hrane, opažajo, da ozaveščenost sicer narašča, pri spremembah pa je ključna preventiva in razmislek na osebni ravni. Z dobrim zgledom pri zmanjšanju količin zavržene hrane bi po mnenju Ekologov morale nastopiti javne ustanove, kjer bi morali med prvimi začeti analizirati svoje ravnanje z naravnimi viri in pričeti razmišljati krožno.

Državnemu Zboru Republike Slovenije in Poslanskim skupinam Državnega Zbora Republike Slovenije

AAG NE PODPIRA PODPISA TRGOVINSKEGA SPORAZUMA CETA!

Trgovinski sporazum med EU in Kanado CETA, je vojna napoved korporacij, ki prinaša samomor države Slovenije in med drugim tudi pogreb upravljanja z naravnimi viri in javnih storitev. Sporazum je eden izmed najhujših strupov demokracije, ki bo povzročil apokaliptično razdejanje skupnosti. Naj kot primer navedemo, da v Sloveniji  že sedaj tujci upravljajo preko koncesij z veliko vodnih virov, ko se bodo te iztekle bode kooperacije enostavno tožile državo Slovenijo, saj jim bo CETA in drugi trgovinski sporazumi to omogočali.

Jamarsko društvo Dimnice je izvedlo 11.10.2016 opozorilno akcijo čiščenja odpadkov iz brezna Mt7 pri Materiji.

Jamarsko društvo Dimnice je sodelovalo pri izvedbi teka skozi jamo Dimnice in njeno okolico pod pokroviteljstvom Občine Hrpelje-Kozina. Udeleženci teka so se strinjali nameniti 10% prispevka čistejšemu kraškemu podzemlju. Odločili so se, da bi skušali odstraniti vsaj del odpadkov iz Brezna Mt 7, ki se nahaja v drugem zaščitnem pasu vodovodnega zajetja reke Rižane, nad vodami iz ponora v slepi dolini Odolina. V temu breznu je po oceni vsaj  20 kub. metrov nesnage, od industrijske embalaže, zdravil do mrhovine.

Organizacije civilne družbe so na ministra Počivalška, pristojnega za gospodarstvo, naslovile pismo, v katerem so podprle in pozdravile njegova dosedanja prizadevanja v pogajanjih o sklenitvi trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (t.i. CETA).

Kot so zapisale, lahko na njihovo podporo računa tudi v prihajajočih ključnih dneh, ko bo dokončno pripravljena posebna interpretativna deklaracija in sprejeta odločitev glede sporazuma CETA na Vladi. Deklaracija mora ustrezno nasloviti vsa odprta vprašanja, ali pa bo morala Vlada zavrniti podpis sporazuma CETA, o čemer bo predvidoma odločala ta četrtek.

IZPUSTI TERMOELEKTRARN ODGOVORNI ZA VEČ TISOČ SMRTNIH PRIMEROV V EU

Več kot polovica evropskih termoelektrarn ima posebno »dovoljenje za onesnaževanje«

Čeprav bi učinkovita omejitev emisij lahko vsako leto rešila na tisoče življenj, v Evropi še vedno prevladujejo termoelektrarne na premog s posebnim `dovoljenjem za onesnaževanje`, ki je nad vrednostmi, določenimi v EU zakonodaji. To so ugotovitve novega poročila »Dvigovanje evropskega temnega oblaka: Kako prenehanje uporabe premoga rešuje življenja«, ki so ga danes v Bruslju objavili Evropski urad za okolje (EEB), Zveza za zdravje in okolje (HEAL), Climate Action Network (CAN) Europe, WWF in Sandbag.

Skoraj polovica prebivalcev Slovenije bi lahko do leta 2050 proizvajala svojo lastno električno energijo iz sonca in vetra, glede na ugotovitve prelomne študije, ki je bila objavljena v tem  tednu [1].

Študija opisuje potencial sončne in vetrne energije v lasti prebivalcev Evropske unije (EU). V Sloveniji bi lahko “energetski državljani” [2] zadostili 25 % potreb po električni energiji leta 2050, kar 40 % gospodinjstev pa bi lahko bilo investitorjev v sončno energijo. Na ravni EU bi lahko leta 2050 prebivalci pokrili kar 45 % potreb po električni energiji.

Za razliko od sedanjega centraliziranega energetskega sistema kot ga imamo v Sloveniji, ki je podvržen interesom premogovnega in jedrskega lobija, študija jasno kaže, da bodo imeli prebivalci, bodisi kot individualna gospodinjstva bodisi kot skupnosti v oblik zadrug, pomembno vlogo v prihodnosti slovenske energetike.

Varčne žarnice so v zadnjih letih v veliki meri izrinile klasične žarnice, ki delujejo na žarilno nitko. Halogenske in fluorescentne sijalke, predvsem pa LED žarnice, imajo številne pozitivne lastnosti. V primerjavi s klasičnimi žarnicami so energetsko veliko bolj učinkovite (porabijo od 25% - 80% manj energije) in imajo daljšo življenjsko dobo.

Vendar pa, za razliko od navadnih žarnic, večina varčnih žarnic vsebuje nevarne pline, tudi živo srebro, zato po končani uporabi spadajo med nevarne odpadke. Po prenehanju delovanja jih ne smemo odvreči med mešane komunalne odpadke, temveč jih moramo oddati ločeno.

Člani Alpinističnega odseka Jesenice s pomočjo slovenskih podjetij in številnih prostovoljcev postavili sodobno visokogorsko zatočišče v TNP.

Bivak II na Jezerih je od zadnjega septembrskega dne odprt in nudi skromno, a varno zatočišče na 2118 m. Kralj vseh bivakov stoji visoko nad dolino Vrata in na najlepši lokaciji v Triglavskem narodnem parku - z razgledom na mogočno severno steno Triglava. Bivak nudi zavetje do šestim obiskovalcem s skupnim ležiščem, klopjo, zložljivo mizo, priročnim skladiščem ter dvojnim USB priključkom za polnjenje mobilnih telefonov.

Bivak je bil na istem mestu prvič postavljen leta 1936. Zasnovali in zgradili so ga Skalaši - starojeseniški alpinisti, ki so ves material na goro znosili na lastnih plečih. Kljub preprostim materialom, a funkcionalnim rešitvam, je bivak kljuboval ekstremnim vremenskim pogojem častitljivih 80 let!

AAG je 27.09.2016 na INŠPEKTORAT RS ZA PROMET, ENERGETIKO IN PROSTOR, INŠPEKTORAT RS ZA OKOLJE IN NARAVO ter VARUHINJI ČLOVEKOVIH PRAVIC RS podal prijavo  zaradi stalne prekoračitve hrupne obremenjenosti okolja, ki ogroža zdravje in počutje naših članov ter ostalih prebivalcev na Bleiweisovi cesti in Veselovi ulici v Ljubljani. Prijavo je AAG podal na podlagi pritožb občanov Ljubljane živečih na tem območju in na podlagi zaključkov ekološke patrulje, ki smo jo opravili 26. Septembra 2016.

Negativni učinki hrupa na naše zdravje in dobro počutje.

Stanje v bivalnem okolju na  Bleiweisova cesta in Veselova ulica v Ljubljani postaja nevzdržno zaradi hkratne emisije hrupa, katerega vir je železniški in cestni promet. To je še posebno zaznavno v poletnem času, ko zaradi hrupa stanovalci na tem območju ne morejo odpirati oken, saj se zaradi jakosti hrupa sploh ne morejo pogovarjati.  Prav tako ne morejo biti na vrtovih in na balkonih.

V Celjskem mladinskem centru so mladi razpravljali o pomenu pravilnega ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami. Udeleženci delavnice »E-odpadki in naše okolje« so iskali načine, kako zmanjšati vpliv tovrstnih odpadkov na okolico.

Organizirana je bila v sklopu projekta LIFE Gospodarjenje z e-odpadki s sloganom E-cikliraj pod vodstvom družbe ZEOS, d.o.o. v sodelovanju z Zavodom Mladinska mreža MaMa.

V organizaciji Društva Ekologi brez meja in Tehniške založbe Slovenije je potekalo predavanje Bee Johnson - Zero Waste gurujke in avtorice knjige Zero Waste Home (Dom brez odpadkov).

Pred polno dvorano Kreativnega centra Poligon je Bea predstavila svoj način življenja brez odpadkov in knjigo, s katero navdušuje publiko po celotnem svetu, saj je prevedena že v 12 jezikov. Tudi slovensko občinstvo je letos poleti dobilo prevod te uspešnice, ki je nastal v sodelovanju med Društvom Ekologi brez meja in Tehniško založbo Slovenije. Knjiga je že na voljo v vseh knjigarnah in v spletni trgovini Zelenci.

Ekologi brez meja začenjajo z novim projektom na področju zavržene hrane Ne meč’mo hrane stran! Glavni cilj projekta je raziskati stanje in možnosti preprečevanja zavržene hrane v bolnišnicah in domovih za starejše ter osveščati o problematiki zavržene hrane v gospodinjstvih.

Količina zavržene hrane se resda znižuje, v letu 2014 je po ocenah znašala 55 kg na prebivalca Slovenije, od tega pa še vedno skoraj polovica zavržene hrane nastane v gospodinjstvih.

Ekologi brez meja vas v sklopu projekta Ne meč’mo hrane stran! vabimo na slovensko premiero filma Ne meč’mo hrane stran! (Just Eat It). Javna projekcija ob svetovnem dnevu hrane bo potekala v ponedeljek, 17. oktobra 2016, ob 19.00 v Kinu Šiška v Ljubljani.

V nekaterih delih našega planeta je hrana postala moda in prestiž. Na TV zaslonih nas zasipajo z neštetimi kuharskimi oddajami, police trgovin so založene s številnimi različicami enakega izdelka, ponujajo mamljive popuste na količino, ki se jim je težko odreči. Pri tem pa pozabljamo, da na svetu kar 40 % te hrane pristane v smeteh!

Alpe Adria Green je v zakonitem roku na MOP poslal pripombe na osnutek Pravilnika o monitoringu stanja tal

V AAG smo 22.09.2016 poslali pripombe na osnutek Pravilnika o monitoringu stanja tal in sicer:

1. AAG zahteva umik osnutka Pravilnika o monitoringu stanja tal.
Osnutek Pravilnika o monitoringu stanja tal (v nadaljevanju: Pravilnik) naj se umakne iz razprave in nadaljnje obravnave ter morebiti pripravi nov osnutek, ko bo sprejeta morebitna nova Uredba, čeprav je naše stališče, da obstoječa uredba iz 1996 zadošča za sanacijo in vse analize (nedavni primer Kidričevo, pa zakon za Mežiško dolino, pa že pripravljena Odredba za sanacijo Celjske kotline…). Pravilnik namreč prehiteva Uredbo o stanju tal, ki ni sprejeta in po zadnji izjavi predstavnika MOP na TV usoda Uredbe 2016 še ni znana. Dejstvo pa je, da se Pravilnik v veliko členih sklicuje na Uredbo, ki je ni. Nekaj primerov v nadaljevanju tudi navajamo.

Ponosni smo, da smo tudi Ekologi brez meja del mreže 90 nevladnih organizacij, ki je danes predstavila globalno vizijo, sestavljeno iz 10 jasnih korakov, katerih končni cilj je prihodnost brez onesnaževanja s plastiko. Vizija je prvi korak globalnega gibanja, ki želi spremeniti uporabo in odnos družbe do plastike.

Če ne bomo nemudoma ukrepali, bo do leta 2050 v oceanih več plastike kot rib, opozarjajo znanstveniki. Plastika ogroža biotsko raznovrstnost v morjih in predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Kljub nevarnostim, ki jih tovrstno onesnaževanje prinaša tako planetu, kot ljudem, pa se vlade in industrija vse do danes niso uspele resno spoprijeti s sistemskimi spremembami, ki bi prinesle rešitev problema.

Okoljske migracije so simptom nevzdržnega gospodarskega modela, ki diktira stalno rast proizvodnje in potrošnje. Slovenija je del tega problema. Čas je, da se zavzamemo za njegovo rešitev.

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je v imenu Mreže Plan B za Slovenijo na Vlado Republike Slovenije naslovila poziv, naj se zavzame za nabor politik, ki bo skladno prispeval k nadomestitvi diktata stalne rasti s paradigmo družbene blaginje, ob tem pa izkaže zgodovinsko odgovornost do ekonomsko šibkejših, prihodnjih generacij in planetarnih sobitij.

Organizacije, združene v Koaliciji proti tajnim sporazumom, so na današnjem shodu opozorile, da sporazum CETA Sloveniji prinaša kopico tveganj ob ničnih gospodarskih učinkih. Pred Državnim zborom so izrazile pričakovanje, da se bodo poslanke in poslanci na bližajočem se glasovanju o sporazumu CETA zavzeli za interese prebivalk in prebivalcev Slovenije. 

Kot so opozorili v današnjih govorih bi se Slovenija s podpisom sporazuma CETA zavezala pravilom sodnega investicijskega sistema (ICS) in se tako po nepotrebnem izpostavila morebitnim odškodninskim tožbam multinacionalnih korporacij.

Projekt Trajnostna mobilnost v praksi izobražuje, ozavešča in informira medije, učitelje, ravnatelje ter zaposlene na občinah in preko njih širšo javnost o koristih blaženja podnebnih sprememb na področju mobilnosti. Usposobi jih tudi za prehod v nizkoogljično družbo, kjer mobilnost temelji na javnem prevozu, nemotoriziranih oblikah premikanja ter drugih alternativnih, nizkoogljičnih potovalnih načinih.

Do konca leta 2016 bo izveden bogat nabor aktivnosti. Konec septembra bo izšel priročnik dobrih praks s področja trajnostne mobilnosti v Sloveniji in tujini. V njem bodo raznoliki primeri rešitev iz večjih in manjših mest, turističnih območij, podeželja, s področja občinskih politik, organizacije večjih dogodkov ter vsakodnevnih poti. Priročnik bo podpora izobraževanju ciljnih skupin, hkrati pa bo dobra promocija trajnostne mobilnosti v Sloveniji.

V okviru projekta CH4LLENGE so nastali štirje novi priročniki o ključnih korakih priprave Celostnih prometnih strategij (CPS). Še posebej pridejo prav vsem občinam in izvajalcem, ki trenutno pripravljajo CPS. Priročniki so objavljeni na osrednjem evropskem spletnem portalu za trajnostno mobilnost ELTIS, glavne vsebine posameznih priročnikov pa so:

Sodelovanje institucij (Institutional Cooperation Kit) Priročnik je z jasnimi usmeritvami v pomoč pri izboljšanju geografskega, političnega, administrativnega in medoddelčnega sodelovanja med pripravo in izvajanjem CPS. Praktični nasveti vključujejo opredelitev okvirov sodelovanja, upravljanja partnerstev in sprejemanja dogovorov o odgovornosti za izvajanje ukrepov. Gradivo.

Zero Tour 2016: Pozitivni okoljski, družbeni, turistični in drugi ekonomski vidiki uporabe električno gnanih vozil iz prve roke 

Na dogodku Zero Tour 2016 so lastniki in uporabniki električnih vozil s svojim zgledom in praktičnimi izkušnjami ozaveščali vse, ki so na štartnih točkah in ob poti po turističnih točkah občine Ivančna Gorica prišli v stik s karavano električnih vozil. Tridnevni dogodek je širil tudi idejo o nujnosti večje energetske samooskrbe ter uporabe čistejših prevoznih sredstev, če želimo okolje zanamcem zapustiti takšno, kot ga poznamo danes.

Slovenski pionir e-mobilnosti in inovator Andrej Pečjak je zbranim na predavanju in ob poti odstiral mite in neresnice glede e-mobilnosti ter na praktičnih primerih in izračunih prikazal, kako lahko usmeritev v elektrifikacijo domačega voznega parka slovenski družbi in posameznikom prinese veliko koristi.

V Sloveniji je vedno več občin, ki sodelujejo v Evropskem tednu mobilnosti (ETM). Letos jih bo aktivnih 71, kar je absolutni rekord. To pomeni, da bo sodelovala kar tretjina vseh slovenskih občin. Poleg občin se lahko s svojimi aktivnostmi pobudi priključijo tudi posamezne organizacije, podjetja ali skupine posameznikov. Svoje aktivnosti slednji registrirajte tukaj.

Slogan ETM 2016 je »Pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost«. Več raziskav je namreč pokazalo, da ima trajnostna mobilnost pozitivne učinke tudi na ekonomsko uspešnost občin in mest. Vrednost nepremičnin v mestih z dobro kolesarsko infrastrukturo in učinkovitim javnim prevozom je, denimo, višja. Otroci, ki gredo v šolo peš ali s kolesom, dosegajo boljše rezultate.