Proizvodnja hrane se bo do leta 2050 morala povečati za 70 %, da bi zadovoljila potrebe naraščajočega števila prebivalstva, po drugi strani pa globalno zavržemo tretjino vse pridelane hrane.

Po nekaterih podatkih ima zavržena hrana celo večji vpliv na podnebne spremembe kot plastika, njeno preprečevanje pa prispeva k več ciljem mednarodne Agende 2030 za trajnostni razvoj. Z namenom doseganja teh ciljev so Ekologi brez meja pripravili priročnik za zmanjševanje zavržkov v gospodinjstvih, javnih in izobraževalnih ustanovah, pri gostincih in trgovcih.

Število prodanih avtomobilov Tesla se je v juniju na Norveškem močno povečalo - s tem je Tesla postala najbolje prodajana znamka leta, električna vozila pa, gledano na celotni trg vozil v državi, že dosegajo skoraj 50%. Norveška tako ostaja zgled vsem ostalim državam, ki si prizadevajo zmanjšati emisije toplogrednih plinov s povečano prodajo električnih vozil.

Kot smo že poročali, je Tesla za drugo četrtletje napovedala rekordno število prodanih vozil. Glede na zadnje podatke so bili ob koncu dotičnega obdobja zelo blizu dosega svojih ambiciozno zastavljenih ciljev. Uradni podatki o številu prodanih Teslinih avtomobilih ne bodo znani vsaj do konca tega tedna, kljub temu pa že obstajajo zelo natančne ocene iz določenih trgov po svetu, med katerimi imamo za Norveško jasno sliko.

Evropa je, da bi zadostila svoje potrebe, odvisna od ribjega uvoza.  
Na Dan odvisnosti od rib, je Evropa izkoristila vse domače zalog rib in do konca leta postaja odvisna od uvoza ribiških izdelkov. Evropejci uživamo veliko več rib, kot jih lahko nalovimo ali vzgojimo v domačih vodah. Več kot polovica naše letne potrošnje prihaja iz tujine, od tega polovica iz držav v razvoju. 

Povprečno vsak Evropejec na letni ravni zaužije 22,7 kg rib. Največ rib na prebivalca pojedo na Portugalskem (55,3kg), v Španiji (46,2kg), Litvi (44,7kg), v Franciji (24,4kg) in na Švedskem(33,2kg). Slovenec povprečno poje 10,8 kg rib na leto,  tudi Hrvati pojedo manj rib kot je povprečje EU (18,4kg). Nižja potrošnja pomeni tudi lažje zagotavljanje potreb iz domačih virov, zato so Hrvaška, Nizozemska, Estonija in Irska edine države, ki imajo dovolj „lastne“ ribe oz. lahko zadovoljijo lastno potrošnjo in se smatrajo za avtonomne.

Prekomerno onesnažen zrak je eden izmed najbolj perečih okoljskih in zdravstvenih problemov Slovenije. Za Slovenijo velja podatek, da onesnažen zrak vsako leto povzroči 1700 prezgodnjih smrti, kar je skoraj 20x več od smrti zaradi prometnih nesreč. Kar 45 % ljudi v Sloveniji živi na območjih s prekomernim onesnaženjem zraka z delci.

Po podatkih ARSO je kurjenje lesa v individualnih kuriščih, še posebej v neustreznih kurilnih napravah, najpomembnejši vir tovrstnega onesnaženja. Ministrstvo za okolje pa daje v obravnavo osnutek Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav s katero bo omogočena legalizacija uporabe naprav s prevelikimi izpusti.

Vpliv na globalno segrevanje ozračja
Na Antarktiki je v zadnjih petih letih izginilo mnogo več morskega ledu kot na Arktiki, kar bi lahko vodilo v še hitrejše globalno segrevanje, so pokazali najnovejši satelitski posnetki.

Antarktika je od leta 2014 izgubila toliko morskega ledu, kot ga je Arktika v zadnjih 34 letih. Vzrok za hitro izginjanje ledene plošče pod morjem na skrajnem jugu naše celine še ni znan, zato tudi ni jasno, ali se bo led kdaj obnovil ali se bo še naprej hitro tajal, izsledke povzema Guardian.

Bomo s čistilnimi akcijami na obali rešili problem plastike? Razbijamo mite!
Kljub naraščajoči ekološki osveščenosti Slovencev se še kdaj zgodi, da naletimo na koga, ki se sprašuje, zakaj delamo takšen halo glede odpadkov v morju - saj jih vendar lahko v kateri izmed čistilnih akcij odstranimo, kajne? Če spremljate naše delo in objave, potem veste, da zadeva še zdaleč ni tako preprosta.

V drugi izdaji razbijanja mitov se bomo lotili tudi tistega, ki pravi, da je proizvodnja plastike čist proces ter zavrnili argumente vseh, ki še vedno pijejo vodo iz plastenk, »saj se tako reciklirajo in niso tako slabe za okolje.«

Ekologi brez meja so na Strokovni kavarni opozarjali na vpliv plastičnih odpadkov na okolje in na podnebno krizo. Ob pogovorih z deležniki na področju plastike za enkratno uporabo so predstavili rezultate raziskave, s katero so analizirali embalažo 67 najpogostejši dobrin, ki se znajdejo v nakupovalnih košaricah potrošnikov.

Ekologi brez meja so se v sklopu projekta Plastika naša vsakdanja oddaljili od tipičnih predstavnikov plastične krize in se kot prvi posvetili embalaži izdelkov v košarici dobrin. Skoraj polovica vse analizirane embalaže je sestavljene iz plastičnih materialov, večina iz kategorije 7, kar je slab pokazatelj, saj te vrste plastike le redko recikliramo. Le polovico analiziranih embalaž trenutno v celoti recikliramo. S košarico dobrin so tako Ekologi brez meja pokazali na nekaj prej neznanih virov težav z embalažo, kar je odlično izhodišče za nadaljnje ukrepanje.

Kot otroku mi je srce močno razbijalo od veselja, ko je v naše mesto prišel cirkus z živalmi. Takrat seveda nisem vedel, da morajo za dobro predstavo živali veliko vaditi - in trpeti. Trda roka in bič dreserja sta jih naredila poslušne in ponižne, pa najsi je šlo za psičke, opice, tjulenje, konje, slone, leve ali tigre.

Slednji so vendarle znali šavsniti nazaj, sloni pa so od časa do časa pomendrali kakšnega krutega dreserja. To mi je dalo misliti, da živali niso prostovoljno v službi človeka in njegove sebičnosti. Otroška glava si takrat ni mogla misliti, da bodo predstave v cirkusu z živalmi nekoč prepovedane. Pa so!

Mladi po celem svetu so se podali na ulice in zahtevali odločno ukrepanje, da segrevanje planeta omejimo na stopinjo in pol. Za to bo potrebno veliko in hitro zmanjšanje energije in izpustov toplogrednih plinov. V podvigu bodo morali sodelovati vsi sektorji, tudi industrija. Zato je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj na največje porabnike energije v industriji naslovila smernice za učinkovito rabo energije.

Slovenija na področju porabe energije še naprej ignorira slona v sobi. Industrija je v naši državi drugi največji porabnik energije, veliko večino energije pa porabi malo število energetsko potratnih podjetij.

Na blagajni v trgovini je mlada blagajničarka predlagala starejši gospe, da naj si prihodnjič prinese s seboj lastno vrečko, ker so plastične vrečke zelo slabe za naravo in okolje.

Gospa se je opravičila in mladenki razložila:
˝Veste, mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.˝

Blagajničarka ji je odgovorila:
˝Zato je danes to naš problem, problem mladih. Vaša generacija ni dovolj skrbela, da bi obvarovala naravo za bodoče generacije!˝

Imela je prav - naša, starejša generacija, ni imela te zelene miselnosti v starih časih.

Slovenska potapljaška zveza je v soboto, 1. junija, v Fiesi organizirala Dan potapljačev Slovenije. Osrednja potapljaška prireditev je letos minila v ekološki luči, saj so potapljači med potopom izvedli tudi čistilno akcijo. Dogodek je podprlo podjetje Spar Slovenija, ki je od leta 2017 ekološki sponzor Slovenske potapljaške zveze in podpornik čistilnih akcij slovenskih voda.

Člani Slovenske potapljaške zveze so v soboto, 1. junija, v Fiesi organizirali Dan potapljačev Slovenije. Z vsakoletnim večanjem zanimanja in števila udeležencev je ta že nekaj let osrednji potapljaški dogodek pri nas, ki združuje vse potapljače in ljubitelje potapljanja.

V soboto, 1. junija, se bo v Ljubljani odvijala 23. akcija zbiranja starega papirja, ki jo organizira Društvo za zaščito živali Ljubljana. Prostovoljci bodo veseli tudi opreme in hrane za živali.

Društvo za zaščito živali Ljubljana že 12. leto zapored organizira akcijo zbiranja starega papirja, zbrana sredstva pa bodo namenili svojim projektom in še dvema organizacijama, ki skrbita za živali. Akcija se bo, kot je že v navadi, zgodila prvo soboto v juniju, s čimer društvo hkrati praznuje tudi bližajoči se svetovni dan varstva okolja. V eni potezi lahko torej reciklirate in pomagate živalim.

Predstavniki civilne pobude za reko Muro smo zgroženi nad zavajanjem in neukrepanjem vlade, ki se izogiba izpolnitvi zaveze iz koalicijskega sporazuma, da bodo reko Muro zaščititli, pri tem pa hidroelektrarn ne bodo gradili. Hkrati v medijih spremljamo izjave predstavnikov vlade, ki nas resno skrbijo. Prav tako od njih ne dobimo jasnih odgovorov.

Nevladne organizacije in civilne pobude si prizadevamo, da bi vlada čim prej izpolnila zavezo iz koalicijskega sporazuma, v katerega so zapisali: »Zaščitili bomo reko Muro, pri čemer hidroelektrarn na tej reki ne bomo gradili.«, vendar se je v vladi nekje zataknilo. Zapleti, ki se pojavljajo pri uresničitvi te zaveze, so nepotrebni in podaljšujejo več kot 30 let dolgo agonijo prebivalcev ob reki Muri. Predsednik Marjan Šarec pa kot bi se z nami igral igro »mačke in miši«.

Izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so jih morale države članice EU do začetka leta poslati v Bruselj, je najslabše pripravljen prav slovenski. Manjka mu ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti pred letom 2050. To ugotavlja danes objavljeno poročilo fundacije European Climate Foundation.

Poročilo Planning for Net Zero: Assessing the draft National Energy and Climate Plans, ki ga je naročila fundacija European Climate Foundation (ECF), pripravila pa sta ga inštituta Ecologic Institute in Climact, ponuja kvalitativno analizo 28 osnutkov nacionalnih energetsko in podnebnih načrtov z vidika (1) zadostnosti nacionalnih ciljev, (2) celovitosti in podrobnosti predvidenih politik in ukrepov ter (3) kakovosti in odprtosti procesa njihove priprave.

Manj vrečk na blagajnah
Trgovinska zbornica Slovenije in vlada, natančnejše ministrstvo za okolje in prostor, sta se skupaj "odločno podali" v boj proti lahkim plastičnim vrečkam na blagajnah slovenskih trgovin. A enotnih rešitev nista našli.

V imenu vlade je vojno proti plastičnim vrečkam na blagajnah trgovin napovedal nekdanji okoljski minister Jure Leben. Trgovci teh vrečk od začetka leta ne smejo več ponujati zastonj, Leben pa je želel, da jih ob blagajnah sploh ne bi bilo.

Piše: Mayda Ortan

Zatiranje, odvračanje ali ustavljanje škodljivih polžev? Učinkoviti STOP polžem z ustavljanjem na naraven način!

To deževno vreme jih bo zagotovo privabilo na plan. Polže seveda, škodljive polže – rdeče polže, drobne polže sivčke itd. . O tej temi je ogromno napisanega, ponujene so številne rešitve, ki so po načinu večinoma zatiranje, včasih tudi odvračanje teh nadležnih škodljivcev. A ne vse! Naša odlična naravna rešitev je drugačna, že leta je v pomoč številnim vrtičkarjem in kmetom.

Glavnina polžje zalege je v tleh. Paritev je obilna in mladi polžki prezimijo v tleh. Polžev v tleh zagotovo ne boste pobrali, tu odpovejo tudi race. Najrazličnejši polže-morni, zatiralni, odvračalni ukrepi so tu “bosi”. Prav tako najrazličnejša pokrivala – kajti glavnina polžev leze iz tal.

Država se bo zaščitila s finančnim jamstvom
Veljati je začela spremenjena uredba o odpadnih nagrobnih svečah, ki obveznost zagotavljanja predelave odpadnih sveč prenaša z zbiralcev na proizvajalce oz. prodajalce sveč. Uvaja tudi finančno jamstvo.

Finančno jamstvo mora biti v obliki bančne garancije ali zavarovalne police in se zagotavlja za vsako leto posebej do 1. septembra tekočega leta, pri čemer mora biti veljavnost finančnega jamstva 12 mesecev po izdaji. Upravičenec do sredstev finančnega jamstva je ministrstvo za okolje in prostor, kar bo državo varovalo v primerih, ko proizvajalci svoje dolžnosti ne bodo opravili.

Ena izmed pomembnejših aktivnosti projekta Plastika naša vsakdanja je odgovoriti na večkrat zastavljeno vprašanje, kaj se zgodi s plastičnimi odpadki, ko zapustijo naša dvorišča. Odgovore smo Ekologi brez meja poiskali med drugimi pri podjetju Omaplast z Grosupljega, kjer se ukvarjajo s predelavo PP, HDPE in LDPE plastike. Med slednjo sodijo tudi plastične folije, katere pot od odpadka do nove surovine smo vzeli pod drobnogled.

Podjetje Omaplast letno prevzame 30 tisoč ton odpadne plastike, ki jo predela v 20 tisoč ton granulatov. Med njimi je tudi plastična folija. Oglejmo si njeno pot od materiala do izdelka in ponovno materiala. V folijo so zavita nekatera živila in druge dobrine (npr. revije), ki jih najdemo na policah trgovcev.

Prevoz je pomemben dejavnik, ki vpliva na škodljive izpuste. Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, na podlagi izsledkov zadnje raziskave REUS preverjamo koliko avtomobilov uporabljajo v slovenskih gospodinjstvih.

Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja je smog v velikih mestih postal zelo velik problem. 22. aprila 1970 leta je več milijonov ljudi protestiralo proti posledicam industrijske revolucije. Danes je ta dan Dan Zemlje, globalni dogodek, v katerem sodeluje več kot milijarda ljudi v 192 državah.

WWF Adria poziva državljanke in državljane, da se na letošnji dan Zemlje povežejo z naravo in naredijo majhne, ampak velike korake za naš planet
Dan Zemlje, ki smo ga obeležili 22. aprila, je opomnik o pomembnosti ohranjanja našega skupnega doma. WWF Adria poziva državljanke in državljane da se na letošnji dan Zemlje povežejo z naravo in naredijo majhne, a pomembne in velike korake za naš planet. To je priložnost za vsakodnevne odločitve kot so recikliranje, ponovna uporaba, opustitev plastike za enkratno uporabo in podpora trajnostnim izdelkom in rešitvam za zmanjšanje našega vpliva na planet.  

Zemlja se sooča s podnebnimi spremembam in izgubo biotske raznovrstnosti. Naša dolžnost je, da zagotovimo trajnostno prihodnost planeta. Narava je lahko brez ljudi, ampak mi ne moremo brez nje, zato je pomembno da spoznamo, da je trajnostni razvoj edini od katerega imajo korist narava in ljudje.

Ne glede na to, ali v to verjamemo ali ne, svet se počasi potaplja. Če se napovedi izidejo, bi lahko gladina morja zelo kmalu drastično spremenila obliko skupnosti po svetu. Kraji kot so Wall Street, Miami, Šanghaj in ostala mesta, bi lahko v roku sto let pristala pod vodo. Marca so bili Združeni narodi priča bizarni, ampak briljantni ideji futurističnega vizionarja, ki upa, da bo s plavajočimi mesti, ki uporabljajo pametno tehnologijo, recikliranje in futuristične sisteme, rešil človeštvo.

Verjetno smo vsi gledali legendarni film Waterworld režiserja Dennisa Hopperja. Arhitekt Bjarke Ingels, ki je projekt dizajniral, trdi, da njegova ideja ni Waterworld, da ljudje ne bomo živeli na morju. Ideja je, da bomo ljudje živeli v heksagonalnih plavajočih zgradbah oz. na plavajočih otokih velikosti treh nogometnih igrišč, ki bi prenesli okrog 300 ljudi.

Širitev obvoznice in avtocestnih krakov do Ljubljane - vrhunec nespametnih odločitev slovenske prometne politike

Slovenija je v samem vrhu EU glede dolžine avtocest na prebivalca, zato rešitev zagotovo ni v gradnji novih oziroma širitvi obstoječih avtocest. Poenostavljeno: Proti debelosti se ne boriš s širitvijo hlač, kar MZI, MOP, vlada, ministri ter njihovi podaniki enostavno ne razumejo.

Da je slovenska prometna politika v resnici politika gradnje avtocest, je veljalo do dograditve avtocestnega križa. Ko se je končno zdelo, da bodo na vrsto prišli drugi prometni sistemi, se je pokazalo, da se avtocestne odvisnosti ne bomo ozdravili tako zlahka. Odvisnost je očitno že patološka.

Letošnja Ura za Zemljo poziva - „Odreši se plastike, izberi naravo!“

V soboto, 30. marca bomo med 20:30 in 21:30 ugasnili luči po domovih in mestih celega sveta in se tako pridružili globalni prostovoljski akciji.

Letošnjo Uro za Zemljo bo WWF pospremil s sloganom „Odreši se plastike, izberi naravo!“. 30. marca bodo miljoni ljudi po celem svetu ugasnili luči v domovih in mestih ter tako pokazali svojo zavezanost zdravemu planetu. Naš domači planet in vsi, ki tu živimo se namreč soočamo z dvema velikima izzivoma - klimatske spremembe in propadanje biološke raznovrstnosti.