Zero Waste filozofija se je že dodobra usidrala v naš dom. Do popolnosti nas loči še veliko dela, a prvi vidni rezultati so tu. Vedno znova pa se porajajo nova vprašanja in novi izzivi.

Tako kot razlaga Bea Johnson v knjigi Dom brez odpadkov, sem tudi sama poskusila narediti vse sama. Bilo je veliko packanja, poskusov in zmot, stran vrženega denarja, da o času sploh ne govorim. Zdaj sem si pač morala sama dopovedati, da nismo vsi za vse. Poklicne in druge šole so bile ustanovljene zato, da se ljudje izučijo delati stvari. V šolanje so vložili svoj čas, energijo in tudi denar in pustimo jim zdaj, da svoje znanje tudi unovčijo.

Evropski prevozniki in cestno-transportna podjetja lahko od sedaj po zaslugi napredne tehnologije družbe IDS spremljajo in upravljajo porabo goriva svoje celotne mreže prevoznikov v realnem času.

To predstavlja prednost za logistična podjetja, ki si želijo bolj učinkovito porabo goriva in večjo varnost pri svojem upravljanju virov, hkrati pa lahko tudi koristi evropskim proizvajalcem in trgovcem, da zmanjšajo stroške prevoza in pomagajo okolju do zmanjšanja emisij v zraku.

Ne glede na to kakšne učinkovine zdravila vsebujejo, ko jih ne potrebujemo več, postanejo nevaren odpadek. Zato jih moramo oddati ločeno, saj kljub pretečenemu roku uporabe še vedno vsebujejo učinkovine, ki lahko negativno vplivajo na okolje in posledično tudi na zdravje ljudi, če jih ne odstranimo pravilno.

Kaj spada med odpadna zdravila?
Med odpadna zdravila spadajo zdravila v trdem stanju (tablete, kapsule in svečke) skupaj z neposrednim ovojem, ki jih ščiti ter praški in tekoča zdravila v originalni, neposredni embalaži. Vedno oddajamo zdravilo skupaj z originalno, neposredno embalažo, ki mora biti dobro zaprta oziroma ohranjena in nepoškodovana. Zunanjo embalažo (kartonske škatlice) in navodila odstranimo in oddamo posebej v zabojnike za papir.

NASA in US National Oceanic in Atmospheric Administration (NOAA) sta objavila, da je bilo leto 2016 najtoplejše leto odkar izvajamo merjenja na globalni ravni.

Manuel Pulgar-Vidal, vodja področja za podnebje in energijo pri WWF, je dejal:
»Leto 2016 je bilo najtoplejše leto v zgodovini merjenj na globalni ravni. Če je kdaj bil čas za nujno ukrepanje proti podnebnim spremembam, je to zdaj. Čeprav globalno gibanje za rešitev podnebne krize raste, nas narava nenehno opozarja, da moramo dvigniti tempo.

Energetska revščina postaja v času nizkih temperatur zelo očiten in pereč problem. Naslavljanje problema potrebuje povezan in strukturiran pristop. Danes so predstavniki različnih ministrstev in strokovne javnosti v okviru konference "Energetska revščina: rešitve na praktični in strukturni ravni" v Ljubljani iskali dolgoročne rešitve. V Sloveniji se aktivno odvija že kar nekaj programov naslavljanja energetske revščine, vendar pa so potrebni nadaljnji koraki, predvsem povezovanje različnih sektorjev in politik.

V Sloveniji imamo vse več energetsko revnih gospodinjstev, saj rast cen energije prehiteva rast dohodkov. Energetska revščina najbolj prizadene gospodinjstva z nizkimi dohodki, katerih ekonomski položaj je pogosto povezan s slabšo energetsko učinkovitostjo bivališča. Takšna gospodinjstva se soočajo tudi z večjo socialno izključenostjo in s slabšim zdravstvenim stanjem. Predvsem v zimskem času je stiska velika, saj zimske temperature veliko ljudi, ki niso zmožni pokrivati stroškov ogrevanja, prisilijo v bivanje v eni ogrevani sobi ali v premalo ogrevanem stanovanju.

Nezakonita sečnja deževnega gozda se nadaljuje. Po besedah brazilskih znanstvenikov se bo amazonski deževni gozd do leta 2030 skrčil še za nadaljnjih 20 odstotkov. Posledice za Brazilijo in svetovno podnebje so nepopravljive.

Že dolgo je Greenpeace svaril pred tem, da bodo kmetje zavoljo povečanega povpraševanja po mesu in soji (za živalsko krmo), polja razširili in deževni gozd skrčili. Samo med decembrom 2007 je bilo skrčenih 7.000 kvadratnih kilometrov deževnega gozda.

Novo poročilo WWF (Svetovni sklad za naravo) o prihodnosti svetovne ponudbe rib ugotavlja, da si do leta 2050 več milijonov ljudi v državah v razvoju ne bo moglo več privoščiti rib in ribiških proizvodov, ki so trenutno glavni vir hrane in beljakovin teh skupnosti.

V poročilu »Proteini iz morja - Kako morsko ribištvo vpliva na globalno varnost preskrbe s hrano do leta 2050«, znanstveniki z Univerze v Kielu analizirajo, koliko rib lahko na trajnosten način ulovimo iz naših morij do leta 2050. Analiza je pokazala, da se bo veliko ljudi, ki živijo v revščini, raje odločilo za izvoz rib, kot za njihovo konzumacijo, in na žalost ne bodo mogli najti alternativne vire beljakovin.

Da koncept Zero Waste ni le mrtva črka na papirju, dokazujejo občine in komunale, ki s konkretnimi akcijami preprečujejo nastajanje odpadkov v njihovih lokalnih skupnostih. Novo leto je čas, da pogledamo, kako te občine načrtujejo in uresničujejo vizijo družbe brez odpadkov.

Na Vrhniki nadaljujejo z razvijanjem prodajalne rabljenih predmetov DEPO tako, da bodo v prihodnje obstoječemu programu priključili še prodajo nekaterih izdelkov brez embalaže, razširili aktivnosti v lesnem programu in organizirali sezonsko izmenjavo oblačil.

Spoštovani sodržavljani,
Novembra 2016 je SLOVENIJA, kot edina država na svetu v ustavo zapisala neodtujljivo pravico do pitne vode. ČISTI ZRAK je enako kot voda in hkrati bolj pomemben za osnovno bivanje človeka, zato predlagamo, da se v ustavo zapiše tudi NEODTUJLJIVA PRAVICA DO ČISTEGA ZRAKA.

Povod za peticijo in gibanje za pravico do čistega zraka izvaja CIVILNA INICIATIVA MODRO NEBO – CIMN. S strani CIMN je bil dne 28.10.2014 vladi poslan predlog raziskave aktivnosti GEOINŽENIRINGA na slovenskem ozemlju. Pod GEOINŽENIRING se uvrščajo aktivnosti in tehnologije, ki direktno in dolgoročno vplivajo na klimatske spremembe, spreminjanje podnebja, krojenje vremena in ostale zdravstvene težave povezane s čistim zrakom, ki ga dihamo, ter okoljevarstvene težave, kot so zakisanost tal, prekomerna količina aluminija v zemeljski prsti, v podtalnici itn..

Onesnaženost zraka na Dunaju je občutno nižja kot pred enim letom. Vrednosti trdih delcev so se lani v primerjavi z letom 2015 namreč znižale za kar 13 odstotkov. K izboljšanju kakovosti zraka prispevajo tudi številni ukrepi mesta, kot so na primer spodbujanje javnega prometa, izgradnja daljinskega ogrevanja in toplotna sanacija stavb.

Meritve so pokazale, da so bile mejne vrednosti trdih delcev v zraku tokrat že petič nižje od evropske direktive. Letno povprečje števila trdih delcev v zraku se je na Dunaju od leta 2003 prepolovilo, njihova vrednost pa je občutno pod dovoljeno mejo 40 mikrogramov na kubični meter.

Komisija ”ZA IZBIRO NAJBOLJ NEEKOLOŠKE OSEBNOSTI LETA” je UO AAG predlagala tri imena,ki si bi zaslužili, da prejmejo ČRNI LIST 2016  na področju ekologije v Sloveniji in sicer:

1) g. Ministra Zdravka Počivalška, ki  si je 3. decembra v Sobotni prilogi Dela javno dovolil šokantno uporabo izraza ekoteroristi, s katerim je označil civilno družbo in vladne inštitucije, katerih naloga je skrb za zdravo okolje in varstvo narave,

Premogovne elektrarne bi lahko prejemale
subvencije vse do leta 2026
Paket zakonodajnih ukrepov, ki jih je objavila Evropska komisija, bi lahko ogrozil prizadevanja za pospešitev uvajanja obnovljivih virov energije ter obenem podaljšal subvencije za premog, opozarja Greenpeace.

Predstavnica Greenpeace v Sloveniji Katja Huš pravi: »Ti predlogi niso bili narejeni z mislijo na dobrobit evropskih državljanov in ne odražajo nujnosti po energetski tranziciji. Komisija bi državam omogočila, da nadaljujejo s subvencioniranjem velike večine premogovnih elektrarn v Evropi še najmanj celo desetletje. Situacija, ko se nam podnebje, kot ga poznamo, sesuva pred našimi očmi, kliče po velikih sistemskih premikih v smer decentralizirane obnovljive energetike, ne pa k subvencijam za premog.

Počasi se izteka čas božičnih drevesc in na Dunaju so že odprli 519 zbirališčih ter začeli z letošnjim zbiranjem odsluženih božičnih drevesc. Drevesa gredo naprej v predelavo in za mesec dni zagotavljajo električno energijo in ogrevanje. 

Vsako leto po božičnih praznikih se na smetiščih znajde na tone božičnih jelk in smrek. Zato Mesto Dunaj že od leta 1990 takoj po božiču odpre več zbirališč za odslužena božična drevesca. Zbiranje traja vse do sredine januarja.

V MAO to zimo prihaja razstava švicarskega Muzeja za oblikovanje Zürich, ki se ukvarja s plastičnimi oblikovalskimi izdelki po njihovi končani dobi uporabnosti. Plastika, nekoč material prihodnosti, potem ko zaide na odpad, svoj razkroj nadaljuje ter najde pot v morje - tam naletimo na prave plavajoče otoke plastičnih smeti. Toda tu se ekološka katastrofa še stopnjuje, saj material razpade na mikrodelce, ki zaidejo v žive organizme, preko njih pa se znajde v naših telesih. Končna postaja odpadne plastike tako v resnici sploh ni več morje!

Razstava na primerih odpadkov, nabranih po svetovnih morjih, prikaže, kaj se s tem materialom zgodi ko izdelek konča svojo življenjsko dobo, hkrati pa na primerih dobre prakse uporabe in ponovne uporabe tega materiala ponuja možnosti, da se ta zlovešč cikel plastike prekine. Razstavo bo spremljal bogat spremljevalni program vodenih ogledov, MAO dogodkov ter otroških ustvarjalnic, 13. marca pa se bo odvil simpozij o umetnih materialih z domačimi in tujimi strokovnjaki.

Analiza stroškov uporabe avtomobila z različnimi pogoni v naslednjih 10 do 15 letih je pokazala, da bo že čez dobrih pet let povsem vseeno, ali bo motor v avtomobilu bencinski, dizelski, hibridni ali električni - stroški uporabe skozi prva 4 leta bodo za vse praktično enaki, kasneje pa se tehtnica konkretno nagne na stran električnih avtomobilov.

Pri tem je treba poudariti, da je analiza povsem nevtralna in ne upošteva nikakršnih spodbud ali drugih netržnih elementov. Njena osnova pa so vendarle predvidevanja, da bo Evropska unija sprejela nov paket ukrepov za zmanjšanje izpustov tudi po letu 2021.

Ne poznam nikogar, ki ne bi rekel, da je predpraznični čas stresen predvsem zaradi nakupovanja daril. Pa kljub vsemu večina odlaša do zadnjega trenutka in je zaradi tega stiska še večja. Pri tem nas muči še dilema, kaj kupiti. Ne sme biti predrago in ne prepoceni, vsaj kakšna drobna pozornost, radi rečemo. Ponavadi se ravno te drobne pozornosti po praznikih znajdejo na sejmu »bednih daril«. Za nas so bila strošek, za prejemnika pa breme.

So lahko prazniki brez daril? Za bolj radikalne je odgovor enostaven - seveda. Med te sodim tudi jaz. Daril ne dajem in jih ne sprejemam. Pri nas kupimo samo tisto, kar potrebujemo in takrat ko potrebujemo. To pa ne pomeni, da ne praznujemo in da se nimamo lepo. Ravno nasprotno! Čas, ki ga sicer prebijemo s tekanjem po trgovinah, porabimo za zanimiv sprehod ali ogled gledališke predstave.

V času decembrskih druženj se pogosteje spomnimo tudi ljudi, ki jih imamo morda čez leto manj v spominu. Zaradi takšnih ali drugačnih razlogov. Seveda, pogosto nam za to tudi zmanjka časa.

Svet je poln ljudi, ki so se tako ali drugače prisiljeni boriti za višje standarde – naj bodo to okoljski, zdravstveni, delavski, bivalni ali pa kateri drugi. Mnogi se borijo tudi za svoj lasten obstoj.

V zadnjih dneh smo v mrežo Zero Waste Slovenija sprejeli kar dve občini. Na pot do družbe brez odpadkov sta se podali občini Radovljica in Slovenske Konjice. 

Z večjim ozaveščanjem ter nadzorom, ukrepi preprečevanja odpadkov ter njihove ponovne uporabe, želijo v občini Radovljica do leta 2021 doseči 65 % ločenega zbiranja, do leta 2026 pa do 70 %.

Občina ima že vzpostavljeno Središče ponovne rabe, v bodoče načrtujejo še postavitev uličnih zbiralnikov za tekstil in poskusno uvedbo zbiranja jedilnega olja. Še bolj nameravajo spodbujati ponovno uporabo ter organizirati sezonske izmenjave oblačil in športnih rekvizitov. Lokalno samooskrbo in kompostiranje spodbujajo z vodenjem in organiziranjem učnega bio vrta. V Radovljici trenutno nastane 334 kg odpadkov na prebivalca letno, od česar jih ločeno zberejo 48 %.

WHO (razvoj okoljskih smernic za hrup za evropsko področje) je poslala sporočilo o njenem najnovejšem delovanju
Evropa trenutno razvija Okoljske smernice za hrup za evropsko področje nam je 14.12.2016 sporočila, da pripravlja regionalno posodobitev k Smernicam za hrup WHO skupnosti.

Smernice bodo vključevale pregled dejstev o vplivih okoljskega hrupa na zdravje in bodo tako vključevale pomenljive raziskave, ki so bile narejene v zadnjih letih. Zdravstvene posledice, za katere bodo dokazi sistematično pregledani, vključujejo: motnje spanja, vznemirjenje, kognitivne motnje, počutje in mentalno zdravje, kardiovaskularne bolezni, okrnjen sluh in tinitus ter neugodni vplivi na novorojenčke.

Minister Počivalšek si je 3. decembra v Sobotni prilogi Dela javno dovolil šokantno uporabo izraza ekoteroristi, s katerim je označil civilno družbo in vladne inštitucije, katerih naloga je skrb za zdravo okolje in varstvo narave.  Če bi še nekako lahko sprejeli takšno izrazje v gostilniških pogovorih, pa je nezaslišano in nesprejemljivo, da ga uporablja politik, ki predstavlja in je del vlade. Sam pravi, da je to namerna provokacija. Zagotovo tudi dobro premišljena in ima natančno določen cilj: javno blatenje civilne družbe.

Septembra letos sem v Berlinu sodelovala na konferenci z naslovom Habitat III: soustvarjanje trajnostnih mest. Na področju varstva okolja delujem petnajst let, sodelujem z organizacijami iz drugih držav EU in širše, zato vem, da delujemo v precej bolj omejenih razmerah, kot to velja za naše kolege v razvitih demokracijah. Številne postopne spremembe zakonodaje v zadnjih nekaj letih te razmere še slabšajo. Na konferenci sem izvedela, da za to obstaja poseben izraz: zapiranje prostora civilni družbi.

Koliko zares porabijo avtomobili na slovenskih cestah? Zaradi napačnih oglaševanih vrednosti Slovenci za gorivo vsako leto odštejemo dobrih 100 milijonov evrov več!

Koncesija R Slovenije za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnega ocenjevanja blaga in storitev:

Poleg izgube vrednosti pogonsko gorivo pomeni največji strošek uporabe avtomobila. Podatek o porabi goriva zato pomeni eno od najbolj pomembnih meril pri izbiri ustreznega modela in motorja. A vsak lastnik avtomobila je v svoji denarnici že občutil razliko med uradnimi podatki in realno porabo goriva.

Okoljsko in kulturno vzdržen turizem ustvarja koristi za lokalno prebivalstvo in avtentična kulturna doživetja za turiste.
Razpršene, sonaravne oblike turizma imajo zmožnost, da lokalne skupnosti povežejo v močno partnerstvo pri varovanju okolja in lokalne kulture. Zato so Društvo Focus, Umanotera, IPOP in PIC v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri predstavili dobro prakso razpršenega hotela, ki obiskovalcem omogoča doživljanje avtentičnega življenja in naravnega okolja, lokalni skupnosti pa prinaša delovna mesta in oplaja dopolnilne dejavnosti.

Razpršeni hotel Borgo Soandri v Furlaniji-Julijski krajini deluje kot zadruga malih ponudnikov turističnih nastanitev. Tradicionalne hiše so bistveni element turistične ponudbe. Obiskovalci se z bivanjem v njih potopijo v življenjski utrip lokalne skupnosti in naravnega okolja ter spoznavajo, kako prebivalci te danosti ohranjajo in zanje skrbijo. Razpršeni hotel je primer razvojnega upravljanja z življenjskimi viri: bolj ko jih lokalna skupnost varuje, več koristi ji prinašajo.

Evropska komisija se je odločila, da ne bo spreminjala EU predpise, ki varujejo naravo, saj ustrezajo namenu, a jih je potrebno bolje izvajati

Predsednik Juncker in njegova Komisija sta včeraj potrdila, da se predpisi, ki varujejo evropsko naravo – Direktiva o habitatih in Direktiva o pticah – ne bodo spreminjali, s čimer je končala dveletno negotovost o prihodnosti teh predpisov in omrežja Natura 2000. Komisija pa je pozvala države članice k boljšemu izvajanju teh direktiv [1].

To je velika zmaga za rekordnih pol milijona ljudi, ki so pozvali Komisijo, da ohrani in okrepi predpise v veliki vseevropski kampanji »Alarm za naravo« [2].