Preden se je svet postavil na glavo, smo govorili o plastiki. Tudi danes govorimo o njej, a zgodba o plastiki je dobila dramatičen preobrat. Plastičnim kozarcem in slamicam so se pridružile nove ‘plastične pošasti’.

Vsak mesec namreč globalno porabimo in posledično zavržemo 129 milijard mask ter 65 milijard plastičnih rokavic. Če bi skupaj zašili vse maske, ki smo jih že in jih še bomo proizvedli, bi lahko s to površino dvakrat prekrili celotno Slovenijo.

Hvaležni vam bosta vaša denarnica in okolje
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je leta 2018 vsak prebivalec Slovenije po nepotrebnem zavrgel okrog 13 kilogramov užitnih živil. Številke so skrb vzbujajoče, a pri tem Slovenci nismo osamljeni, temveč gre za globalni problem.

Zato je Generalna skupščina Združenih narodov 29. september razglasila za Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani Letos ga obeležujemo prvič. Cilj je jasen: z ozaveščanjem in s pravilnim odnosom do hrane zmanjšati količino zavržene hrane in s tem pomembno prispevati k bolj trajnostni družbi.

Prebivalci Lahtija na Finskem so za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida plačani.

V Lahtiju izvajajo projekt CitiCap, ki meščanom s pomočjo aplikacije omogoča spremljanje svojega ogljičnega odtisa pri uporabi različnih prevoznih sredstev. Tako lahko vidijo, kolikšne emisije ogljikovega dioksida se sproščajo, če vozijo avtomobil, javni mestni prevoz ali pa pri uporabi kolesa in hoji.

Aplikacija, ki deluje tako, da vsak uporabnik dobi tedenski „ogljični proračun“, ki je odvisen od osebnih okoliščin. Potem pa uporabnike spodbuja, da ga zmanjšajo za četrtino. To dosežejo tako, da približno 20 kilometrov vožnje z avtomobilom zamenjajo z javnim prevozom ali s kolesom.

V tednu mobilnosti pozornost usmerjamo v prihodnost in razvoj potovalnih navad in načinov.

Avtomobilska in letalska industrija radi promovirata svoje izdelke kot statusni simbol, vendar se moramo zavedati, da ti produkti samo še bolj poglabljajo podnebno krizo. Več kot četrtina toplogrednih plinov v EU pride iz prometa, in ta podatek niti ne vključuje izpustov, ki jih proizvede petrokemijska industrija za proizvodnjo bencina in dizla. Še bolj zaskrbljujoče je, da v zadnjih letih ti izpusti še naprej naraščajo.

Mednarodno podjetje Ascent Resources je zaradi odločitve Agencije RS za okolje (ARSO), da je za fracking na Petišovskem polju potrebno narediti presojo vplivov na okolje, napovedalo tožbo proti Sloveniji. Napoved se naslanja na mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo (t. i. mehanizem ISDS), pred nevarnostjo katerega že vrsto let svarijo nevladne organizacije. Te opozarjajo, da Slovenija ne sme popustiti pritiskom vlagatelja, ki želi mimo slovenskih zakonodajnih predpisov izvajati okolju in zdravju potencialno zelo škodljivo dejavnost.

V času, ko vse več podjetij skuša zmanjšati vpliv svojega poslovanja na okolje, si določene korporacije prizadevajo obiti okoljevarstveno zakonodajo in na račun uničevanja okolja, vodnih virov in zdravja ljudi kovati dobičke. Pri tem so jim v veliko pomoč določbe trgovinskih sporazumov o varovanju naložb in mehanizmu reševanja sporov (mehanizem ISDS), ki mednarodnim podjetjem podeljujejo obsežne pravice in ponujajo možnost izsiljevanja držav.

Akciji Očistimo svet, ki bo potekala 19. septembra, se ponovno pridružuje tudi globalno gibanje Break Free From Plastic, ki si prizadeva za zmanjšanje plastičnega onesnaževanja. Slovenijo v mreži 236 organizacij s celega sveta zastopamo Ekologi brez meja, ki že tretje leto zapored vabimo organizacije in posameznike k popisu blagovnih znamk.

Vabljeni, da nam tudi letos pomagate identificirati tiste proizvajalce, blagovne znamke in vrste plastike, ki najpogosteje onesnažujejo naše okolje. Ekologi brez meja organiziramo voden popis 19. septembra v sklopu akcije Za naravo ob Sočo. Več informacij tukaj.

POROČILO O STANJU PLANETA 2020.

Populacije prosto živečih živali so se od leta 1970 zmanjšale za dve tretjini

1. Med glavnimi vzroki je uničevanje okolja - krčenje gozdov, netrajnostjo kmetijstvo in nezakonita trgovina s prosto živečimi živalmi, ki prispeva k izbruhu virusov, kot je Covid 19
   
   
2. Biotska raznovrstnost sladkovodnih ekosistemov upada veliko hitreje kot tista v naših oceanih ali gozdovih - v povprečju so populacije sladkovodnih vrst od leta 1970 upadle za 84 %
   
   
3. WWF poziva k nujnim ukrepom, da se trend do leta 2030 obrne z zaustavitvijo uničenja naravnih habitatov in reformo našega prehranskega sistema 

Skupaj za reko Sočo in proti bogatenju posameznikov in korporacij na račun narave ter zdravja ljudi!
V soboto, 19. septembra, bomo vsi, ki imamo raje naravo in pravico, kot beton in pohlep, prehodili, preveslali in prekolesarili tok reke Soče od njenega sotočja z Lepeno v osrčju Julijskih Alp, pa vse do Anhovega, kjer se zlovešče dvigajo dimniki cementarne Salonit Anhovo. Začelo se je 1921 z azbestom, ki še zdaj tiho mori. Danes se nadaljuje s sosežiganjem odpadkov in težavami s pitno vodo. Čas je, da se ta zgodba o pohlepu neha!

Akciji se lahko priključi vsakdo. Na povezavi https://balkanriverdefence.org/za-naravo-ob-soco/ zainteresirani dobijo vse informacije o akciji in si izberejo zanje najbolj primeren odsek. Vodenje odsekov prevzemajo koordinatorji/ice, ki ta del Posočja dobro poznajo, zato bodo z udeleženci delili najlepše kotičke ob reki Soči, prav tako pa tudi mnogotere grožnje, ki pretijo temu krhkemu ekosistemu. S seboj naj prinesejo malico in pijačo ter vrečko za pobiranje smeti, da bodo združili prijetno s koristnim.

»Prinesi stari aparat in E-cikliraj Mimovrste!«
Z današnjim dnem se je pričela trimesečna vseslovenska ozaveščevalno zbiralna nagradna akcija družbe ZEOS, d.o.o. in največje slovenske spletne trgovine MIMOVRSTE. Namen akcije je zbiranje odpadnih aparatov, sijalk in baterij v posebnih zbiralnikih, ki se nahajajo na vseh prevzemnih mestih omenjene spletne trgovine.

Vsak, ki bo v času akcije na prevzemnem mestu izpolnil prijavni obrazec pa bo lahko sodeloval tudi v nagradni igri. Akcija se izvaja v sklopu ZEOS-ovega projekta Life Gospodarjenje z e-odpadki, ki ga sofinancirata Evropska komisija ter Ministrstvo za okolje in prostor RS.

Koncept urbane mobilnosti temelji na zeleni energiji, zmanjševanju ogljičnega odtisa posameznika in družbe ter močno pripomore k energetski neodvisnosti. Vozila, ki jih poganja električna energija, so lahko prisotna tudi v mestnih središčih, zaprtih za vozila na fosilna goriva, kar prinaša svojevrstno prednost in svobodo gibanja.

Pri tem pa je zanimivo, da so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta, trgovci v zahodni Evropi prodali več novih električnih in hibridnih avtomobilov kot na Kitajskem, največjem svetovnem trgu električnih vozil.

Biološki odpadki predstavljajo precejšen del vseh gospodinjskih oziroma komunalnih odpadkov. Z nekaj preprostimi ukrepi lahko učinkovito zmanjšamo njihovo količino, hkrati pa imamo v Sloveniji veliko kapacitet, s katerimi jih predelamo v koristne proizvode - a je za to nujen pogoj njihovo ločeno zbiranje. V nadaljevanju predstavljamo odgovore na nekaj najpogostejših dilem in vprašanj o tej frakciji odpadkov.

Kaj vse se šteje pod biološke odpadke?
Glavna značilnost bioloških odpadkov je, da vsebujejo organske snovi, ki se na zraku ali tudi brez zraka razkrajajo oziroma razgradijo. Poleg živilskih in kuhinjskih odpadkov, ki nastanejo v naših gospodinjstvih, štejemo v to kategorijo tudi biorazgradljive odpadke z vrtov in iz parkov (zeleni odrez), živilske in kuhinjske odpadke iz restavracij, gostinske dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljive odpadke iz obratov za predelavo hrane. Biološki odpadki predstavljajo približno 40-50 odstotkov vseh gospodinjskih oziroma komunalnih odpadkov.

Les - dragocena surovina, ki prevečkrat konča na odlagališčih ali v pečeh. Kako iz odsluženega lesa narediti koristen izdelek, ki bo služil lokalni skupnosti? Projekt Lesni Feniks je s povezovanjem različnih deležnikov lesu vdahnil novo življenje, hkrati pa je ključen poudarek projekta ozaveščanje o pomenu krožnega gospodarstva, ponovne uporabe in dvig ozaveščenosti prebivalcev. 

Na Škofjeloškem je v zadnjih mesecih potekal projekt ponovne uporabe lesa Lesni Feniks, ki je povezal različne partnerje: Šolski center Škofja Loka, podjetje M Sora, Občino Žiri, Razvojno agencijo Sora in Zadrugo Lokatur. Konec aprila se je zaključila prva faza projekta, do novembra pa bo sledila še cela vrsta aktivnosti, ki bodo potekale v vseh štirih občinah območja.

Ko Zero Waste postane tvoj način življenja: Primerjava Belgije in Slovenije
Že od nekdaj so me zanimali odpadki. Spraševala sem se, kam potujejo, kje se kopičijo, kje jih predelujejo, kam izginejo. Po naključju sem nekega dne naletela na dokumentarec, kjer so me prizori in dejstva plastične onesnaženosti tako ganili, da sem celo spisala magistrsko nalogo na temo embalaže prehrambnih izdelkov. Naenkrat sem se zavedala, da je okoli mene vse pakirano, še jabolka in vsaka banana posebej!

Znašli smo v plastični realnosti, ki ima negativne posledice tako za nas kot na okolje. Kaj lahko storim, kakšne so alternative, ki se jih lahko lotim takoj, da zmanjšam uporabo plastičnih in toksičnih izdelkov v vsakdanjem življenju? Pričela sem z nakupovanjem brez embalaže.

Eno od področji, kjer nastaja zelo veliko zavržene hrane, so restavracije. Različne študije so pokazale, da v hotelih kar 60 % vseh odpadkov nastane v restavracijah. Nekateri se branijo, da se drugače ne da in lahko tudi navedejo veliko razlogov, ki potrjujejo njihovo prepričanje. Še več pa je razlogov, ki pokažejo, da bi že z malimi spremembami lahko prihranili veliko.

Ker je interes lastnika restavracije (tudi) dobiček, bi bilo smiselno, da se uvedejo primerni ukrepi. Na žalost se ti običajno vrtijo okoli nizkih plač, odpuščanj in s tem dodatno obremenitvijo ostalih zaposlenih in predvsem z uporabo cenenih, manj kakovostnih živil. To pa vodi v spiralo nezadovoljstva tako na strani restavracije kot tudi gostov. Je rešitev v uvajanju trajnostnega pristopa?

Sobotna akcija Za naravo ob Savo je bila začetek nečesa izjemnega; novega, boljšega, lepšega. 

Ob Savi se nas je zbralo vsaj 700. Ne le, da smo se ob hoji, veslanju, kolesarjenju in plavanju razmigali, med tem smo pobrali ob poti videne smeti, popisali redke habitatne tipe in vrste, se med sabo spoznali in dobili priložnost, da z ostalimi podelimo probleme svoje lokalne skupnosti in ostale povabimo k pomoči in sodelovanju.

Evropski voditelji so se ta konec tedna sestali v Bruslju, kjer bodo razpravljali o načrtu za okrevanje po pandemiji COVID-19 ter iskali dogovor o evropskem proračunu za obdobje 2021-2027.

Četudi je danes pozornost osredotočena predvsem na odpravljanje posledic epidemije, v mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo poudarjamo, da bi morali voditelji pri načrtovanju prihodnjih korakov upoštevati tudi dejstvo, da se podnebna in ekološka kriza zaradi epidemije nista nič zmanjšali in zatorej načrt za okrevanje usmeriti v sinergijsko naslavljanje obeh obstoječih kriz. Z usmerjanjem sredstev v pravični zeleni prehod lahko že danes pričnemo graditi trajnostno in odporno družbo prihodnosti.

Pred zasedanjem Evropskega sveta, ki bo razpravljal o novem sedemletnem proračunu EU, sta mreži Climate Action Network (CAN) Europe in CEE Bankwatch Network objavili poročilo, ki opredeljuje konkretne predloge za naložbe, ki so potrebne za zagotovitev zelenega okrevanja.

Iz poročila z naslovom »Sredstva EU za zeleno okrevanje«, jasno izhaja, da bi lahko sredstva EU, če bi bila smotrno uporabljena, zagotovila tako zeleno okrevanje kot ambicioznejše podnebne ukrepe. Poročilo vključuje tudi konkretne predloge za Slovenijo, ki so jih pripravili v društvu Focus.

Na predvečer Svetovnega dneva ozaveščanja o morskih psih WWF odkriva nove dokaze o razširjenih nezakonitih, neprijavljenih in nereguliranih ribiških dejavnostih v 11-ih. sredozemskih državah.
V številnih mrežah in parangalih redno najdemo veliko vrst morskih psov in raž, med katerimi so nekatere kritično ogrožene. Neustrezno upravljanje in skoraj neobstoječe evidence o ulovi omenjenim vrstam vsako leto povzročajo večjo škodo. Na predvečer Svetovnega dneva ozaveščanja o morskih psih (14.julija) Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) poziva sredozemske države naj nemudoma sprejmejo konkretne in hitre ukrepe za ozaveščanje ribičev, zaostrijo nadzorne sistem in zagotovijo pravilno poročanje o ulovu morskih psov in raž.

V okviru projekta M.E.C.O. so »državljani znanstveniki« na družabnih omrežjih delili veliko število fotografij in videoposnetkov posnetih v zadnjih letih v Italiji, Španiji, Franciji, Grčiji, na Hrvaškem, Cipru, Turčiji, Tuniziji, Libiji, Alžiriji in Maroku. Zapisi kažejo na nezakonit, neprijavljeni, nereguliran ulov, ki ogroža številne zaščitene vrste, vključno s sklati in ogroženimi belimi morskimi psi, ki jim grozi izumrtje.

Ekologi brez meja s filmom Zgodba o plastiki (The Story of Plastic) spodbujamo k spremembi navad in sistemov. Dan pred svetovnim dnevom okolja smo gostili junaka dokumentarnega filma, Delphine Lévi Alvares in Froilana Grateja.

Ekologi brez meja letošnji dan okolja obeležujemo s slovensko spletno premiero filma Zgodba o plastiki (The Story of Plastic), ki je za ogled brezplačno. Dokumentarec je nastal znotraj mreže Break Free From Plastic, katere člani smo poleg 2000 drugih organizacij tudi Ekologi brez meja. Do tega trenutka se je odvilo že več kot 700 predvajanj v 70 državah sveta, med njimi tudi v Sloveniji, kjer se je za ogled filma prijavilo več kot 200 posameznikov.

Pandemija koronavirusa je pokazala številne pomanjkljivosti gospodarstva- tudi v ribiškem sektorju. Pri načrtovanju gospodarskega okrevanja je potrebno upoštevati, kako se bo EU spopadla z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom (NNN). Tovrstne aktivnosti ogrožajo naše že tako ogrožene in omejene ribje staleže. Vsak šesti proizvod, ki pristane na naših krožnikih, je ravno takšnega izvora. Čas je, da začnemo resno skrbeti za dobrobit in zdravje morij ter oceanov, ki so ključni za zanesljivo oskrbo s hrano.

Novo poročilo WWF-a razkriva da glavni akterji, vključno z državami članicami EU, ukrepov za upravljanje ribištva ne izvajajo učinkovito- pregledi aktivnosti plovil niso redni, sankcije pa šibke ali pa sploh ne obstajajo. To neposredno spodbuja netrajnostne ribiške prakse in lahko postavi temelje za organiziran kriminal ter korupcijo.  Jasnost, kako ribiški proizvodi dosežejo evropski trg, je ključnega pomena za doseganje trajnostnega modrega gospodarstva (Blue Economy).

V mesecu boja proti plastičnem onesnaževanju in tik pred 3. julijem, dnevom brez plastičnih vrečk, je pod okriljem Zero Waste Europe izšla študija o trenutnem stanju in potencialni rasti trga trgovin brez embalaže. Na pobudo Ekologov brez meja je v prvi tovrstni evropski študiji sodelovala tudi Slovenija. Dolgoročna ocena kaže, da imajo trgovine brez embalaže velik potencial, da postanejo pomemben del evropskega trga.

V raziskavi, ki vključuje 268 trgovin iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češke, Francije, Nemčije, Latvije, Slovenije, Španije in Ukrajine, je bila ugotovljena zelo močna rast v tem sektorju, saj je v zadnjih 5-10 letih število trgovin, delovnih mest in količina prometa narasla. Dolgoročne napovedi, čeprav špekulativne, za leto 2030 ocenjujejo povprečen promet izdelkov na rinfuzo v višini 1,2 milijarde EUR, v najboljšem primeru pa še višjega.

Podnebno ogledalo 2020 - Slovenija napreduje - okrepiti sodelovanje in stalnost izvajanja ukrepov
Že tretje leto zapored so v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 s partnerji na Institutu »Jožef Stefan«, Centru za energetsko učinkovitost pripravili Poročila o napredku Slovenije pri zmanjševanju toplogrednih plinov (TGP) - Podnebno ogledalo 2020. Namen ogledala je spremljanje izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij TGP v Sloveniji. Ti podatki nam pomagajo, da vemo, kateri ukrepi so učinkoviti in katere ukrepe moramo še okrepiti.

Projekt sofinancirata EU iz programa LIFE ter Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe. Letos je je k rasti TGP največ prispeval promet, ki je tudi edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005-2018 povečale, in sicer za 32 %, emisije TGP na področju stavb pa so se v letih 2017 in 2018 znatno zmanjšale za 9,9 % oz. 10 % v primerjavi z letom prej.

Slovenija vodilna država pri uvajanju zero waste ukrepov, živega zgleda krožnega gospodarstva
V organizaciji društva Ekologi brez meja je potekalo spletno srečanje slovenskih zero waste občin in vseh, ki jih zanima zmanjševanje količin odpadkov na lokalni ravni. Dosedanje delo so Ekologi brez meja skupaj s predstavniki slovenskih dobrih praks in krovne mreže Zero Waste Europe ocenili kot uspešno.

Ekologi brez meja so na prvem virtualnem srečanju predstavili gradiva, ki so nastala v projektu programa Erasmus+, ter dosežke slovenskih občin in turističnih ponudnikov, ki so stopili na pot do družbe brez odpadkov. Največji napredek pri ločenem zbiranju je v šestih letih dosegla Ljubljana, Gorje pa so najbližje vsem zastavljenim ciljem in imajo z Vrhniko najmanj mešanih ostankov odpadkov (67 oz. 62 kg na prebivalca na leto). Jack McQuibban, predstavnik mreže Zero Waste Europe, ki vključuje že 31 držav in 400 zero waste mest, je izpostavil vodilno vlogo Slovenije in nacionalne zero waste organizacije: