Vključevanje javnosti pri prostorskem in okolijskim načrtovanju bi lahko preprečilo marsikateri spor na sodišču
Na mednarodnem posvetu na temo izvajanja Aarhuške konvencije, ki je potekal v organizaciji nemške organizacije UfU in slovenskih NVO, je bilo izpostavljeno, da varstvo okolja pomeni tudi varstvo temeljnih človekovih pravic - pravice do življenja in zdravja. Iz trenutne ekosistemske in podnebne krize namreč ne bomo izšli brez sodelovanja vseh prebivalcev Slovenije.

O svojem okolju imamo pravico odločati vsi, še posebej pa je v procese odločanja potrebno vključiti mlade, ki lahko v načine reševanja teh problematik vnesejo nove perspektive. V začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU je bila dosežena pomembna sprememba glede dostopa do pravnega varstva na EU ravni in pričakuje se, da bo Slovenija tekom predsedovanja zgled pri uveljavljanju načel in pravic Aarhuške konvencije.

Aarhuška konvencija je bila sprejeta leta 1998 in zavezuje Evropsko unijo ter vse njene države članice, da državljanom EU in okoljskim nevladnim organizacijam v okoljskih zadevah omogočajo prost dostop do pravnih sredstev. Zaradi Konvencije imajo civilna družba in nevladne organizacije pravico, da se v primeru suma na kršenje okoljske in podnebne zakonodaje obrnejo na sodišče in izpodbijajo odločitve EU.

Kljub temu da po 20 letih od uveljavitve Aarhuške konvencije njeno izvajanje še vedno šepa, na polju dostopa do pravnih sredstev obstaja neprecenljiva pravno zavezujoča podlaga, ki jo morajo spoštovati tako države kot sama EU. Ta pravica je zelo pomembna za uveljavljanje pravice do zdravega življenjskega okolja, podnebja in ekosistemov, ki omogočajo življenje.

EU kot pogodbenica Konvencije zahtev ni ustrezno izpolnjevala (ACCC/C/2008/32 in ACCC/C/2015/128), kar se je sicer izboljšalo na začetku predsedovanja Slovenije EU s spremembo Uredbe o izvajanju Aarhuške konvencije v EU. Prebivalci EU imajo sedaj pod določenimi pogoji možnost učinkoviteje nasprotovati okoljskim odločitvam evropskih organov, ki sprejmejo okoli 80 % vseh okoljskih pravil, katere je potrebno izvajati tudi na nacionalnih ravneh.

Zaenkrat dostop do pravnega varstva tudi na nacionalnih ravneh ni dovolj širok; v Sloveniji pa smo že več kot leto dni priča celo omejevanju že pridobljenih pravic NVO do pravnega varstva, saj so bile NVO pri uveljavljanju sodnega varstva zoper nezakonite odločitve organov “preveč” uspešne. Sodnim sporom se je sicer možno izogniti, če se v procese načrtovanja in odločanja o okolju dovolj zgodaj vključi širšo javnost ter se njenim argumentom tudi prisluhne.

Glede podnebnih sporov Aljoša Petek, okoljski pravnik iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja - PIC, poudarja, da je "iskanje pravnih sredstev potrebno le, če nacionalni organi ne sprejmejo razumnih in ustreznih ukrepov za preprečevanje kršenja človekovih pravic, povezanih s podnebjem."

Današnji posvet je predstavljal osrednji dogodek v času slovenskega predsedovanja pred sedmim srečanjem pogodbenic konvencije (MOP 7), ki bo potekalo oktobra v Ženevi in na katerem bo Slovenija zastopala EU. Na njem so mednarodni strokovnjaki s pravnega področja vodili razpravo o poglavitnih vprašanjih glede samega izvajanja Aarhuške konvencije v aktualnem trenutku slovenskega predsedovanja ter o sprejemanju in izvajanju ključnih okoljskih politik in predpisov EU za izhod iz krize.

Precej razprave je bilo na temo še odprtega primera kršitve dostopa do pravnega varstva v EU pred Pritožbenim odborom Konvencije (ACCC/C/2015/128). Alistair McGlone, bivši član Pritožbenega odbora, je pozval EU, naj na MOP 7 podpre sprejem ugotovitev Pritožbenega odbora glede teh kršitev EU.

Udeleženci posveta so se ob koncu strinjali, da je uporaba pravnih sredstev zadnji izhod pri okoljskih kršitvah. Pomembna je predhodna faza, to je faza sodelovanja, pri kateri je potrebno razviti nove alternativne, privlačne in učinkovite načine participacije, ki bi vključevali tudi mlade. Sodnim sporom bi se v prihodnosti lahko izognili tudi z metodami mirnega reševanja sporov, kot je npr. mediacija.