Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20210817122812118

Kako dolgo bomo še talci fosilne industrije? torek, 17. avgust 2021 @ 12:28 CEST Uporabnik: Sonce »Pogodba o energetski listini (ECT) predstavlja oviro prehodu na čisto energijo, zato je skrajni čas za izstop iz nje.« To je osrednje sporočilo izjave več kot 400 civilnodružbenih organizacij širom Evrope, ki voditelje vseh evropskih držav pozivajo, naj se držijo svojih podnebnih obljub, dajo prednost podnebnim politikam in zato najkasneje do mednarodne podnebne konference COP26 novembra letos izstopijo iz Pogodbe o energetski listini (ECT). Minister Vrtovec naj zato na septembrskem neformalnem zasedanju ministrov za energijo predlaga politično razpravo o izstopu EU iz Pogodbe o energetski listini. Poplave, suše, požari in izgubljena življenja. To je le nekaj posledic podnebne krize, sredi katere se nahajamo in zaradi katere si bomo poletje 2021 med drugim zapomnili po tragičnih poplavah na zahodu Evrope in vročinskih valovih ter požarih na jugu celine. Znanstveniki so v svojem sporočilu enotni: če želimo preprečiti najhujše posledice podnebne krize, moramo segrevanje planeta omejiti na 1.5 stopinje Celzija. Toda države, ki so se odločile za sprejetje nujno potrebnih podnebnih ukrepov in zato pričele z opuščanjem fosilnih goriv, ostajajo še naprej ujetnice fosilne industrije. Razlog za to je najti v Pogodbi o energetski listini ali ECT, ki energetskim korporacijam omogoča, da države tožijo za vrtoglave zneske zaradi njihovih podnebnih politik.  Evropske države si z močnimi podnebnimi zavezami s strani EU in Združenega kraljestva, ki gosti letošnji COP26, prizadevajo biti v ospredju boja s podnebno krizo. Vendar so te države hkrati pogodbenice ECT, ki ščiti naložbe v fosilna goriva in energetskim podjetjem omogoča, da tožijo države pred korporativnimi sodišči zaradi sprejetja potrebnih podnebnih ukrepov. To je preprosto nezdružljivo. Zato smo v mreži Plan B za Slovenijo na ministra Vrtovca naslovili pobudo, s katero pozivamo k skupnemu izstopu Slovenije in ostalih članic EU iz mehanizma ECT.   Lidija Živčič, društvo Focus: »Politika je edina, ki lahko preseka ta gordijski vozel in se odloči, ali bo varovala naše življenjsko okolje ali pa dobičke energetskih velikanov. Začenši z evropsko, ki se želi globalno postaviti kot prva v boju s podnebno krizo.« ECT vlade odvrača od sprejemanja potrebnih odločitev: kakršnikoli poskusi spreminjanja javnih politik ali javnih subvencij v energetskem sektorju lahko zaradi te pogodbe vodijo v milijonske ali celo milijardne terjatve, ki so plačane z javnim denarjem. V začetku tega leta je nemško premogovno podjetje RWE pričelo s tožbo proti nizozemski vladi zaradi sprejetja zakona o postopni odpravi premogovnih elektrarn do leta 2030, pri čemer zahtevana odškodnina znaša kar 1,4 milijarde EUR. Podobno se dogaja v drugih evropskih državah: Italija se je znašla na zatožni klopi zaradi prepovedi izdaje novega dovoljenja za iskanje in črpanje nafte na morju, višina zahtevka pa znaša preko 230 milijonov EUR. Tudi Slovenija se lahko kmalu znajde na zatožni klopi zaradi podjetja Ascent Resources. Slednje je napovedalo tožbo v višini 120 milijonov zaradi odločitve Slovenije, da je potrebno preveriti vplive frackinga na okolje. Ti primeri jasno kažejo, da varovanje okolja in preprečitev podnebnega zloma nista možna, dokler je EU pogodbenica ECT. Zato je skrajni čas za izstop iz ECT.  Andrej Gnezda, Umanotera: »Čeprav se morda sliši neverjetno, je vprašanje o tem, kako dolgo bomo vsi skupaj še talci fosilne industrije, trenutno odvisno predvsem od Slovenije. Slovenija kot predsedujoča Uniji namreč lahko predlaga, da se razprava o izstopu Unije iz ECT uvrsti na dnevni red zasedanj voditeljev EU.« Naklonjenost ideji o tem, da EU in njene članice izstopijo iz ECT, so že izrazile Francija, Španija, Poljska in Grčija, po informacijah Umanotere pa se k temu nagiba še več članic EU. Zato je nujno, da evropski voditelji o tem opravijo razpravo in sprejmejo stališče, da je čas za izstop iz ECT. Septembrsko neformalno zasedanje ministrov za energijo je zadnja priložnost za takšno razpravo pred Podnebnim vrhom, zato je Umanotera ministra Vrtovca tudi pozvala, naj to točko umesti na dnevni red srečanja. Plan B za Slovenijo je mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, v kateri je združenih 38 organizacij. Trajnostni razvoj pojmujemo kot razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjih generacij, ne da bi ogrozil dobrobit prihodnjih. Komentarji (0) www.pozitivke.net