Nedelja,19. januar 19.00 uri
Če se želiš seznaniti z Maharajijevim učenjem, te vabim, da se udeležiš posebne video prireditve v hotelu Lev, kjer bo prvič prikazan posnetek celotne prireditve s Prem Rawat Maharajijem, ki je bila 12. julija 2002 v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Vstop je prost
Prireditev bo trajala približno eno uro.
Vrata dvorane bodo odprta ob 18.30
Hotel Lev, Vošnjakova 1, Ljubljana

Sneg nas je zasul do ušes in vrgel iz tira naše vsakdanje življenje. Torej nam na srečo še vedno ni uspelo do konca spremeniti klime. Doživeli smo zimo, ki se je še prejšnji teden nismo niti najmanj nadejali. Snega je več, kot se ga spomnimo, ceste še vedno niso na debelo posute s soljo, saj se v takem mrazu nič ne more topiti in bele širjave že skoraj malo spominjajo na Norveško pravljico z jelenčki.
Tisti pravi snežni parterji pa niso na cestah, čeprav mogoče te dni to izgleda, ampak točno tam, kjer je snežna belina velika, ohranjena in pripravljena na zabavo.

Da si malo osvežimo spomin, kako izkoristiti vremenske prigode tudi za zabavo:

Vsi smo posamezniki ali posamični razumi, kot poudarja avtor te knjige. Vse premalo cenimo drug drugega, v sebi pa nosimo prepričanja, ki nas omejujejo. Kje je naš razum? Ali obstajajo kakšne omejitve v razvoju našega razuma? Kaj sploh je in čemu je namenjena ljubezen. Kakšni so naši življenski nameni in cilji? Dvomimo o vsem, razen o svoji nevednosti.

Pozdravljeni,
na spletnih straneh Društva proti mučenju živali Ljubljana
lahko podpišete in pošljete peticijo za
ZAVETIŠČE ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI.


Naj bo to vaš prispevek za zavetišče!

Hvala.
Klemen

p>Ameriške srednje šole so znane kot ostro družbeno okolje polno spletk. Ko v eni od takih šol za najlepši ljubezenski par leta izberejo dve dekleti, je to znak, da se časi zares menjajo.

Ko so učenci srednje šole Crete-Monee v predmestju Chicaga izbirali "Naj naj... prejšnjega leta", sta v izboru za "najlepši par" gladko zmagali dve dekleti, ki sta se dostikrat sprehajali po šolskih hodnikih držeč se za roko.

Avstralski delavci želijo svoja darila

"Najprej so prepovedali Boga, zdaj pa so nam ukinili še Božička", jezno komentira Bill Shorten, vodja sindikata delavcev v največji avstralski železarni.

Poslovodje železarne v Westernportu so se namreč odločili, da to leto ne bo daril za delavce, kar je le-te tako razburilo, da so se odločili za 24-urno stavko.

Prve čestitke so industrijalci ponudili na ameriškem trgu daljnega leta 1840 za valentinovo. Doživele so izjemen uspeh in že tri leta kasneje so umetniki izoblikovali prve božične voščilnice, ki so bile enostavno okrašene s klasičnim božičnim prizorom za jedilno mizo zbrane družine. Šele veliko kasneje so se pojavile čestitke z romantičnimi prizori, s snegom, angelčki, zvončki in prikazi Kristusovega rojstva. Danes se na novoletnih čestitkah velikokrat pojavljajo simboli sreče kot so dimnikarček, štiriperesna deteljica, lep rožnati pujsek, tudi igralne karte…

Za domovino novoletnih čestitk velja Avstroogrska, in ker smo Slovenci v tedanjih časih spadali pod omenjeno monarhijo, spadamo med prve narode na svetu, ki so si pošiljali čestitke.

V samozaložbi je izšel slovenski prevod knjige avstralskega avtorja Toma J. Chalka Svoboda izbire, ki na sodoben način govori o človeku.

Iz vsebine

Vsi smo posamični intelekti oziroma razumi, kot poudarja avtor te knjige. Kje sploh je naš razum in kaj je potrebno, da bi se razvijal? Čemu je namenjena ljubezen in kakšni so naši resnični življenski nameni in cilji? Vse premalo cenimo drug drugega, v sebi pa nosimo razne zablode in zmotna prepričanja.

Vsi narodi prepoznavajo koncept konca in začetka časovnega obdobja, zasnovanega na opazovanju biokozmičnih periodičnih ritmov. Za ta čas so značilni obredi, npr. napovedovanje vremena, prerokovanje, povečanje spolnosti… ali šege, ki čarodejno vplivajo na zdravje, rodovitnost zemlje, srečo družinskih članov; pošiljanje voščilnic, koledovanje ter nauk, da kar počneš na novo leto, boš počel še celo leto.

Nova, kontraverzna študija o začetkih življenja na Zemlji je povzročila velika nasprotovanja med znanstveniki. Prav tako je pokazala, da bi življenje lahko uspevalo prav na tistih planetih, za katere so menili, da tam ni možnosti za obstoj življenja.

Prebivalci Mirfielda, mesteca na severu Anglije, so se množično pritoževali lokalnemu župniku, da jih nekdo žali in zmerja vsakič, ko gredo mimo cerkve. Župnik je začel zadevo preiskovati in ugotovil, da psovke in žalitve prihajajo iz stolpa cerkve Sv. Mary. Ko se je vzpenjal na stolp, je tudi sam postal tarča nesramneža.

Pobegla afriška siva papiga, ki se je naveličala vloge hišnega ljubljenčka, je namreč ozmerjala tudi duhovnika. Papiga si je novo družbo poiskala med divjimi golobi ter se vselila v njihovo gnezdo. "Papiga je izredno simpatična, vendar pa ustvarja probleme. Ne le, da poje in zmerja, temveč tudi žvižga za ženskami, ki bi si lahko o meni mislile marsikaj," je dejal župnik Peter Craig-Wilde.

Odkar so pojasnili skrivnost neobičajnega zvonarja, farani ne sumijo več župnika, poudarjajo pa, da jim papiga dela preglavice predvsem med pogrebi, saj psovke, žaljivke, žvižgi in podobni izrazi ob takih priložnostih niso primerni.

V okviru dnevov akcij proti nasilju nad ženskami se danes začenja akcija, v kateri bodo ženske opozarjali na to, da naj začnejo prijavljati vsako nasilje nad njimi in ne kot do sedaj, ko uporabljajo izgovor, da so padle po stopnicah in podobno.

Nesmrtno zaljubljeni pogosto govore: "Tako te imam rad, da bi te kar pojedel!", in zdi se nam zelo prisrčno. Toda v naravi se to dogaja dobesedno. Mnogi samčki pajkov ali pa npr. bogomolk tvegajo glavo, ko dvorijo svojim nepredvidljivim nevestam, za katere resnično velja, da gre ljubezen skozi želodec.

Nasprotniki zveze Nato so s t. i. gibljivo karavano z Bavarskega dvora v Ljubljani začeli sklop prireditev, imenovanih Dnevi proti zvezi Nato. Kot je povedal eden izmed udeležencev Franci Pavlišič, udeleženci prireditve niso člani nobenih formalnih organizacij.

Srečanje z rdečim planetom bo porušilo rekord izpred 73,000 let.


Trenutno se Mars prikazuje na jutranjem nebu in začenja orbitalen ples z Zemljo, ki bo v nekaj naslednjih mesecih vodil k najboljši priložnosti za opazovanje, odkar so v nebo gledali Neandertalci. To ni šala.

Ljubljana bo tudi letošnje turobno jesensko vzdušje – ko je vreme primerno le za udobno posedanje v domačem naslonjaču ali pa, še bolje, v toplih kinodvoranah z mehko obloženimi sedeži – popestrila z bogato ponudbo filmov, ki jih bo predstavil letošnji ljubljanski mednarodni filmski festival – LIFFe, tokrat na sporedu že v trinajsti izdaji.

Mati Carla Giulianija, ki je bil ubit v lanskih protiglobalističnih demonstracijah ob vrhu G-8 v Genovi, je sinoči v Firencah odprla prvi Evropski socialni forum, ki bo vrhunec dosegel v soboto, ko na množičnem shodu proti vojni v zgodovinskem mestu ob reki Arno pričakujejo okoli 200.000 ljudi.

Nekaterim ljudem bo smešno, če nekdo spodrsne na bananinem olupku. Nekaterim bo smešno samo, če spodrsne na olupku Ivici Račanu (ha ha, če bolje razmislim, to bi bilo vsem smešno!). Nekaterim bo smešen že prizor banane, saj jih bo spomnil na določen organ.

Smisel za humor se razlikuje od človeka do človeka, toda ne drastično: dobremu vicu se vsak rad nasmeje, po smislu za humor pa se razlikujemo na tiste, ki padajo na manj zahtevni bobi-in-rudi humor in take, ki ne padajo na njega. Dejstvo, ki ga ne smete pozabiti je, da imajo v večini tudi ljudje iz prve skupine radi bolj sofisticiran humor, zato je najboljše, da že na startu ciljate visoko in se dvignete nad nivo »humorističnih« strani časopisov.

»Če me bodo jutri ubili, naj me ubijejo takoj,« je priljubljen napev mehiške ljudske pesmi, ki izraža idejo njihovega odnosa do smrti. Mehičani se smrti ne bojijo, sprejemajo jo kot del življenja, zato je tudi dan mrtvih eden najpomembnejših in najbolj pestrih mehiških praznikov, povezanih z rodovitnostjo.

Velika Britanija se je odločila, da bo subvencionirala kmete v bližini Stonehenga, ki se odločijo za tradicionalen način kmetovanja. Takšno kmetovanje naj bi pomagalo pri ohranjanju tamkajšnjih predzgodovinskih znamenitosti.

Okoljski minister Michael Meacher je ob obisku prvega kmeta, ki se je odločil za ta program, dejal, da lahko nadomestitev obdelovalnih površin s pašniki pomaga pri varovanju znamenitih kamnitih monolitov. Minister je prav tako poudaril pomen zmanjševanja uporabe pesticidov, kar lahko pripomore k ohranitvi prvotnih ptičjih vrst in rastlin.

Kmetje so pohvalili program, kajti kljub spremembi v načinu kmetovanja jim bo uspelo ohraniti dobiček, ob tem pa bodo pripomogli k varovanju okolja in edinstvene arheološke pokrajine.

Vlada je za ta program namenila 500 milijonov funtov.

Našli so skoraj 2000 let star zabojček za kosti iz apnenca na katerem je v aramejščini zapisano: »Janez (Jakob), sin Jožefa, brat Jezusa« (Ya'akov bar Yosef akhui di Yeshua). To bi lahko pomenilo prve arheološke dokaze o obstoju slavne biblijske osebe Kristusa.

Zapis bi lahko pomenil najpomembnejšo najdbo v zgodovini arheologije Nove zaveze.
»Zelo verjetno je, da je to kostnica iz Janeza v Novi zavezi,« je povedal André Lemaire iz Univerze Sorbonne v Parizu. »Če je temu tako potem to pomeni, da imamo prvi epigrafski zapis iz približno 63 leta našega štetja – o Jezusu iz Nazareta.«

Lemaire sprejema dejstvo, da je nemogoče dokazati, da beseda Jezus, zapisana na 50 centimetrov dolgem kamnu, dejansko pomeni, da gre za Jezusa iz Nazareta, ki je opisan v Bibliji.

V prazni skrinji ni prav nikakršnih organskih dokazov, zato je natančna določitev datuma skoraj nemogoča. A na podlagi njegovih analiz sloga zapisa in položaja nekaterih besed je Lemaire prepričan, da je zapis nastal okoli leta 63 našega štetja.

Židje so kostne pokope izvajali le med leti 20 pr.n.št. in 70 našega štetja. Kljub temu, da so napisi zelo značilni za obdobje, je ocenil, da je v tem času v Jeruzalemu le 20 Janezov imelo očeta z imenom Jože in brata po imenu Jezus.

Ne obstaja drug primer, kjer bi na spomeniku ob očetu bil naveden tudi brat. Prav zato je zaključil, da ima omemba Jezusa na spomeniku poseben, slaven pomen.

več:
svarog
mladina

Švedsko vrhovno sodišče je po dolgotrajni obravnavi ugodilo želji neke 69-letne Švedinje, ki je kot biološka mati skušala posvojiti svojo sedaj že 52 let staro hčerko, ki jo je zapustila, ko je bila še otrok.

Anja je ena redkih, ki ji je letos na mednarodni maturi uspelo zbrati prav vse točke.