Na osnovni šoli Orehek je pred desetimi leti zaživel projekt Korak k sončku. Vsa leta ga vodi učiteljica Tatjana Štular, ki uči tretje razrede. V okviru tega projekta so se njeni učenci vsa ta leta spoznavali s problemi otrok, ki so drugačni, ki potrebujejo več pozornosti in nege kot zdravi otroci.

S pomočjo knjige Veveriček posebne sorte, ki jo je napisala Svetlana Makarovič, so spoznavali težave drugačnih od večine, šli pa so tudi obiskat otroke v radovljiški dom Matevža Langusa. Med otroci, ki obiskujejo šolo Orehek in med otroci, ki preživljajo otroštvo in mladost v tem domu, so se v teh letih razvila lepa prijateljstva, ki jih potrjujejo medsebojni obiski in izmenjava pisem.



Veveriček gre v šolo je nadaljevanje projekta Korak k sončku. V njegovem okviru poskušajo vključiti otroke s posebnimi potrebami v redno osnovno šolo. Na šoli Orehek je kar sedem otrok, ki potrebujejo več pozornosti pri pouku in pri učenju, nekateri imajo tudi gibalne težave. Zato na šoli pomaga tudi fant na civilnem služenju vojaškega roka, ki skrbi za prenos takih otrok, če je potrebno, po stopnicah itd. Kar trije od sedmih otrok s posebnimi potrebami se nahajajo v sedmem razredu devetletke.

Šola je že pred dobrim letom zaprosila Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Zavod republike Slovenije za šolstvo za dovoljenje, da bi namesto dveh oddelkov, v katerih je bilo 51 učencev, izoblikovali tri, in v vsakem bi bil po en učenec s posebnimi potrebami. Dovoljenja so prišla v septembru 2002, zato je bilo malo neprijetno sredi šolskega leta preoblikovati sedme razrede. S 1. oktobrom 2002 pa je res prišlo do dela v treh oddelkih sedmih razredov devetletke, in korist od tega posega niso imeli samo omenjeni trije otroci s posebnimi potrebami, temveč vsi sedmošolci, saj je pouk v številčno manjših razredih bolj prijeten in kakovosten.

V četrtek, 15. maja 2003, je bila na tej šoli manjša slovesnost, ob kateri so predstavniki kranjskega kluba LIONS šoli podarili denarna sredstva, s katerimi priznavajo in podpirajo delovanje šole, ki se trudi šolo približati učencem in pomagati tudi manj sposobnim (telesno ali umsko), da v domačem okolju in med svojimi domačimi vrstniki obiskujejo obvezno osnovno šolanje. Tudi otroci, ki jih imenujemo 'zdravi', imajo od tega korist, saj spoznavajo, kako je važno, da so strpni in potrpežljivi eden do drugega, in da svet spoznavajo tudi skozi očala tistih, ki so včasih že od rojstva označeni za 'drugačne'. Prav je, da se že mladi spoznajo z raznolikostjo življenja in jo tudi spoštujejo.

LIONS je organizacija, ki je prisotna v slovenskem prostoru deset let, nastala pa je po prvi svetovni vojni v Ameriki. Njihovo načelo je, pomagati nemočnim in pomoči potrebnim, zato so ob ustanovitvi prvenstveno pomagali prizadetim vojakom iz prve vojne. Danes je njihova pomoč usmerjena slepim, slabovidnim, otrokom, socialno ogroženim, skrbijo za širšo blaginjo in tudi za kulturo narodov. Skratka, poskušajo vplivati na višjo kakovost življenja v okolju, kjer so prisotni.

Slovesnost na šoli je popestrila šolska gledališka skupina CE-CE z igrico V deželi bedačkov pod vodstvom učiteljice Justine Janhube. So zelo uspešni, saj so bili izbrani, da so sodelovali v aprilu v okviru desetih gledaliških skupin na Kekčevem srečanju na Jesenicah.

Igrico si je ogledala tudi sedmošolka Lara – deklica, ki so ji pred nekaj meseci odkrili raka. Po bolnišničnem zdravljenju sedaj okreva doma, kamor jo tudi hodijo osebno poučevat njeni učitelji. Vsi upamo in želimo, da bi se lahko v naslednjem šolskem letu udeležila rednega pouka v šoli in s tem potrdila, da je močnejša od bolezni.

Kot je dejala gospa ravnateljica te šole Ivka Sodnik med roditeljskim sestankom v začetku šolskega leta: «Čas je, da postane šola prijazna otrokom. Bil je čas, ko so bile šole prilagojene potrebam učiteljem, sedaj je čas, da so prilagojene potrebam učencev.«