V Barceloni so se v drugi polovici maja srečali predstavniki kreditojemalskih združenj iz Španije, Islandije, Poljske, Italije, Hrvaške, BiH, Srbije in Slovenije in napovedali skupni boj proti bankam. Mednarodno konferenco FX krediti je organiziralo špansko združenje Asufin.

Naj spomnimo, da je bilo v Sloveniji 16 000 kreditojemalcev kreditov v švicarskih frankih, ko smo ustanovili naše združenje v januarju 2015. Kredite v švicarskih frankih je pri nas prodajalo približno 15 bank, največ Hypo Alpe Adria in Unicredit banka. Kredite v švicarskih frankih smo najemali zaradi ugodnejših obrestnih mer in ker se po zatrdilih bank tečaj ni mogel spremeniti za več kot odstotek ali dva.

Pod naslovom »Sovražni govor globalno in lokalno« je danes na Fakulteti za družbene vede potekal posvet prijavne točke Spletno oko na temo sovražnega govora. Posvet je sledil objavi o rezultatih monitoringa kodeksa ravnanja za preprečevanje nezakonitega sovražnega govora na spletu. Tekom drugega monitoringa kodeksa so IT podjetja Facebook, Twitter ter Youtube odstranila 59% prijavljenih primerov sovražnega govora, medtem, ko je bil delež odstranitev v prvem monitoringu polovico manjši.

Povečan delež odstranjenih primerov v primerjavi s prvim monitoringom je v prvem predavanju Ronald Eissens iz mednarodne mreže INACH označil kot določen, a ne zadosten napredek. Družbena podjetja imajo na tem področju po njegovih besedah zaposlenih premalo ljudi s premalo znanja.

Skoraj natančno 10 let po tem, ko je Evropska komisija operaterjem prvič določila najvišjo ceno klicev, ki jo lahko zaračunajo državljanom Evropske unije med njihovim gostovanjem v drugi državi članici, bomo letošnjega 15. junija prestopili novo poglavje v razumevanju združene EU:

za uporabo mobilnih storitev v drugih državah EU ne bomo plačevali nič več kot v domačem omrežju. Sanjsko? Res je, a sanje se le redko prelevijo v resničnost, zato ta dobra novica skriva tudi nekaj posebnosti, če že ne pasti, opozarjajo na ZPS. Katere, so predstavili v petih točkah.

V tokratno primerjalno ocenjevanje so na MIPORju vključili 9 predpakiranih svežih solatnih mešanic različnih proizvajalcev in trgovskih blagovnih znamk, namenjenih za takojšnje uživanje. V okviru primerjalnega ocenjevanja so preverili njihovo sestavo, ocenili vsebino in preverili skladnost označb z zakonodajo.

Za vzorce so odšteli od 3,2 pa do 12,5 evra za kilogram. Pregledane predpakirane solatne mešanice pa so v povprečju stale 7,3 evra za kilogram. Tabele in konkretni podatki so objavljeni na www.potrošnikovZOOM.si - v celoti dostopni brezplačno.

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) v svojih letnih poročilih že več let opozarja na neustrezno urejeno področje stanovanjskih razmerij, posebej še upravljanja večstanovansjkih stavb. Naša priporočila niso bila sprejeta.

Ker se pripravlja nova stanovanjska zakonodaja, omenjeno problematiko obravnavamo na lastno pobudo kot širše vprašanje. Pomanjkljiva ureditev na področju stanovanjskih zadev namreč po mnenju Varuha dopušča številne manipulacije, saj je nadzor na tem področju pomanjkljivo urejen in ima zato stanovanjska inšpekcija zelo omejene pristojnosti.

ZPS tržni pregled naravnih mineralnih vod: Zelo velike razlike glede vsebnosti mineralov
Na naših policah je pestra ponudba naravnih mineralnih vod, poleg dobro znanih domačih se ponudba bogati s številnimi tujimi naravnimi mineralnimi vodami. V vsakem gospodinjstvu imamo na voljo vodo iz pipe, je sploh smiselno kupovati dražjo naravno mineralno vodo, res vsebuje veliko mineralov?

Kot so ugotovili na ZPS, vsaka mineralna voda ne vsebuje več  mineralov v primerjavi z vodo iz pipe. Pitna voda v Ljubljani npr. v povprečju vsebuje 428 mg/l raztopljenih mineralnih snovi, kar je več kot v 5ih izmed 19ih v okviru tržnega pregleda analiziranih mineralnih vod.

Kot kaže je Google Maps končno začel reševati največjo nočno moro vsakega voznika v velikih mestih. Govorimo seveda o iskanju prostega parkirnega mesta. V začetku letošnjega leta je platforma Google Maps dobila možnost, s katero uporabniki lahko preverijo, kako težko bodo našli parkirno mesto na svoji želeni lokaciji. Glavni element, ki smo ga čakali še bolj nestrpno, pa je Google Maps dobil šele pred kratkim.

Uporabniki Google Now so kar nekaj časa bili deležni posebne parkirne opozorilne kartice, ki pa je zgledala precej nepraktično in nekako ni ravno sodila v Google Now. Z najnovejšo verzijo aplikacije Google Maps - tako za iOS kot Android sisteme - uporabniki dobimo prenovljeno "parkirno sekcijo in orodje", ki se nahaja znotraj same aplikacije.

Postaje dunajske podzemne železnice bodo po vzoru Londona kmalu postale odskočna deska za bodoče zvezde. Mesto Dunaj želi s projektom "Zvezde podzemne železnice" (U-Bahn-Stars) še neuveljavljenim glasbenikom dati priložnost, da se predstavijo široki publiki, hkrati pa želijo tako izboljšati vzdušje podzemnega prostora ter ga narediti bolj prijetnega in varnega za potnike.

Glasbeniki, ki želijo svojo kariero začeti z nastopi na postajah dunajske podzemne železnice, se lahko do 28. maja 2017 prijavijo na razpis projekta "Zvezde podzemne železnice" (U-Bahn-Stars). Žirija bo izmed prispelih videoposnetkov izbrala pet najboljših izvajalcev, nato pa bo publika preko spleta izglasovala še dodatnih pet glasbenikov.

»Halo, Bing, kako brat?« Alan Ford

Vse, kar si želimo, je, da se izbor raziskovalnih centrov izvede z javnim postopkom, razpisom ali pozivom

V izjavi je navedeno: "Vprašanje torej ni nikoli bilo, ali naj se izločijo institucije iz razvojno šibkejših delov države, pač pa se očitno sedaj postavlja zahteva Delavskega doma Trbovlje in Kulturno-izobraževalnega društva KIBLA, da se izločijo institucije iz Ljubljane."

Narobe. Ves čas poudarjamo enakovredno os Maribor, Trbovlje, Ljubljana, Koper. Nikoli ni bilo nikjer govora o kakršnikoli izločitvi Ljubljane. Ne izločamo nikogar. Izpostavljamo kontinuiteto delujočih centrov, kot tudi državnih in EU dokumentov.

Sprva. Niste v napačnem poslu.

Ljudje mnogokrat razmišljajo, katera tržna niša je tista, ki bo prinesla največ denarja. Poslovneži hodijo po sejmih, na festivale, potujejo v tuje države, da bi našli nekaj, kar se bo prodajalo. Nekaj, kar bo prineslo dobiček.

Že starši svoje otroke usmerjajo v srednjo šolo, v smer, ki naj bi bila bolj zaposljiva. Da bodo imeli redno službo z rednimi prihodki. Kot da je uspeh človeka odvisen samo od tega, da ima službo s pogodbo za nedoločen čas, ne glede na to, ali v službo hodi z veseljem ali z odporom.

Letos mineva deset let, odkar na prijavni točki Spletno oko javnosti omogočamo anonimno prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora na internetu. V tem obdobju smo prejeli prek 21 tisoč prijav, pri več kot 1900 prijavah pa smo ugotovili znake nezakonitosti in jih v skladu s tem tudi posredovali policiji.

Ob skrbi za hitro in učinkovito obravnavo prijav smo se za zmanjševanje obsega obeh vrst spornih vsebin zavzemali tudi z organizacijo dogodkov, rednim ozaveščanjem strokovne in splošne javnosti ter z intenzivnim sodelovanjem z drugimi akterji in iniciativami. Ob desetletnici prve prejete prijave se z zadovoljstvom oziroma na opravljeno delo in polni idej načrtujemo nadaljnje delo v smeri našega poslanstva.

Oglas pravi takole: Bolj slovensko kakor hribolazenje, smučanje, igranje na harmoniko. Kaj nam torej sporoča? Sporoča nam, da naj bi bilo nekaj bolj slovensko, kot je slovensko nekaj drugega. Na prvi pogled še ena reklama v morju bolj ali manj artikuliranih reklam, toda v resnici je prav v tem času vredna natančne analize ali dekonstrukcije.

Najprej se moramo vprašati, kaj sploh pomeni slovensko. Ali obstaja slovenskost, univerzalno jedro nečesa, za kar lahko rečemo, da je slovensko, ne pa na primer turško ali indijansko? Je dejstvo, da je potica izvirna slovenska sladica, izraz slovenskosti Slovencev, ali pa je zgolj naključje in je mogoče, da je Slovenci nikoli ne bi iznašli? V tej smeri se lahko sprašujemo, ali je lazenje v hrib eminentno slovensko, ne pa tudi islandsko, eksimsko ali afriško. In če je nekaj pristno slovensko, kaj je potem še bolj slovensko? Ali je to sploh logično mogoče? Kaj bi predstavlja še bolj slovenska potica in kako bi izgledala?

Ob koncu lanskega leta je bilo v Sloveniji že skoraj 2,4 milijona uporabnikov mobilnega omrežja, kar je za odstotek več kot leto pred tem. Med njimi je večina, kar 77 odstotkov, naročnikov.

Število uporabnikov mobilnega omrežja presega število prebivalcev v državi, kar pomeni, da nekateri prebivalci uporabljajo več mobilnih telefonov, na primer poleg zasebnega še službeni mobilnik, kažejo sveže objavljeni podatki statističnega urada.

ZPS test prehranskih dopolnil z maščobnimi kislinami omega 3
Maščobne kisline omega 3 so življenjsko pomembne in esencialne in vse več potrošnikov se tega zaveda. Številni potrošniki v  skrbi za zdravje posežejo po prehranskih dopolnil omega 3. Na ZPS jih je zanimalo, ali prehranska dopolnila res vsebujejo, kar je zapisano na embalaži, zato so to preverili.

Na test so uvrstili 9 izdelkov prehranskih dopolnil z maščobnimi kislinami omega 3, ki jih člani ZPS najpogosteje kupujejo. Nakupili so jih v lekarnah in spletnih trgovinah. Za izbrane izdelke mora potrošnik na mesec odšteti med 2,49 in 28,59 evra (če preračunamo priporočeno dnevno količino na mesečno raven).

Petina naših otrok ima težave v duševnem zdravju, multidisciplinarna tima za otroško psihiatrijo pa le v Kranju in Mariboru.
Po ocenah strokovnjakov ima težave v duševnem zdravju med deset in dvajset odstotkov otrok in mladostnikov, a v Sloveniji naj bi imeli dostop do psihiatra le trije ali štirje odstotki.

Kot so opozorili na posvetu združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo, je zaradi razpada multidisciplinarnov timov na področju otroške psihiatrije sodelovanje vseh služb včasih odvisno od osebnih poznanstev, ni pa to sistematično urejeno.

Nov ZpotK - dosedanja zaščita potrošnikov na področju stanovanjskih kreditov v Sloveniji je bila nezadostna in daleč pod evropskimi standardi!

V začetku marca 2017 je začel veljati nov Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK ). Ključni cilji zakona na osnovi Direktive 2014/17/EU so preprečiti potrošnikovo izpostavljenost tveganjem med odplačevanjem kredita in zagotoviti visoko in primerljivo raven varovanja interesov potrošnikov. Zakon uvaja pravočasno in podrobno informiranje potrošnika o značilnostih in posledicah kredita, kakor tudi skrbno predhodno oceno kreditne sposobnosti potrošnika.

Zakon uvaja novo kategorijo t. i. splošnih informacij potrošnikom s standardnim evropskim obrazcem (ESIS), ki ga potrošnik prejme pred sklenitvijo kreditne pogodbe. Banka mora odslej pri kreditu za nepremičnino v tuji valuti potrošnika redno obveščati o spremembah menjalnega tečaja, kadar spremembe povzročijo zvišanje skupnega zneska kredita za več kot 10 %.

V prihodnosti bomo lahko velik del plačil opravili brezstično. Vedno več potrošnikov pa uporablja to tehnologijo že danes, saj imajo v denarnicah kartice z brezstično tehnologijo. V ZPS so v okviru pregleda ugotovili, da 11 bank že izdaja debetne kartice in kartice z odloženim plačilom z brezstično tehnologijo, druge pa bodo to predvidoma storile v bližnji prihodnosti.

Pri tem pa vse banke ne silijo potrošnikov, naj uporabljajo novo tehnologijo. Pri debetnih karticah, ki jih največ uporabljamo za vsakodnevna plačila, lahko pri petih od osmih bank naročite kartico brez brezstične funkcije ali pa vsaj omejite možnost plačevanja brez PIN-a, izpostavljajo na ZPS in dodajajo, da za potrošnike brezstične bančne kartice nikakor več niso novost, saj je pri nas število izdanih kartic že krepko preseglo milijon.

Mladinski svet Slovenije si že dlje časa prizadeva za vključitev predstavnikov mladih v Ekonomsko-socialni svet, saj smo prepričani, da spremenjene družbene razmere narekujejo potrebo po redefiniciji socialnega dialoga.

Od ustanovitve Ekonomsko-socialnega sveta leta 1994 so se namreč ekonomsko-socialne razmere v državi korenito spremenile. Danes je veliko družbenih skupin izključenih iz procesov odločanja v okviru ESS kljub temu, da imajo ekonomske in socialne politike nanje največji vpliv.

Do drugega četrtka v maju, ko se na Kardeljevo ploščad vrača Škisova tržnica - letos v jubilejni 20. podobi, nas ločita še slaba dva meseca. Ta četrtek, 23. 3. 2017, natanko 7 tednov pred največjim dogodkom za mlade v Sloveniji, bo 5 mladih glasbenih skupin spisalo prolog letošnji zgodbi prireditve, kjer se že dvajset let združujejo običaji, navade, narečja in lokalne specialitete iz vseh kotičkov naše domovine.

Zveza ŠKIS tudi letos v okviru Škisove tržnice perspektivnim mladim glasbenim skupinam ponuja priložnost, da se predstavijo na glavnem odru in obiskovalce ogrejejo za večerni del prireditve, ko se na dveh glasbenih odrih predstavijo velikani slovenske in tuje popularne glasbe. Letošnji ŠkisoLOV - predizbor za nastop na Škisovi tržnici – bo potekal v četrtek, 23. 3. 2017, od 20. ure dalje v Orto Baru v Ljubljani.

Letošnji Mobile World Congress je prinesel kar nekaj zanimivih novosti, praktično na vsakem koraku pa je bilo govora tudi o novi generaciji mobilnega omrežja 5G..

Težko bi našli podjetje, ki vsaj delček svojega prostora ni namenilo novemu prihajajočemu telekomunikacijskemu standardu. Qualcomm, Ericsson, Samsung, Intel in ostali so z velikim navdušenjem napovedovali prihod 5G omrežja in govorili o prednostih in možnih smernicah razvoja v prihodnosti.

Govorice o 5. generaciji mobilnih omrežij krožijo po medijih že več kot eno leto, zdaj pa končno lahko poročamo o resnih raziskavah in razvoju na dotičnem področju. Tehnologija obljublja popolno spremembo naših življenj, saj naj bi bilo omrežje 5G stokrat hitrejše od sedanjega mobilnega omrežja in desetkrat hitrejše od naših domačih storitev (Wi-Fi). Ne gre pa zgolj za hitrost, saj 5G prinaša izjemno kombinacijo odzivnosti, dosega in hitrosti, s katero bi lahko v celoti izkoristili najbolj vroče trende v svetu tehnologije - drone, samovozeča vozila, navidezno resničnost in internet stvari.

Letošnji svetovni dan potrošnikov postavlja v ospredje digitalizacijo oz. digitalno tehnologijo, ki ima velik vpliv na naše delovanje, osebne odnose ter odnose s ponudniki blaga in storitev. Do leta 2020 naj bi imelo 52 % svetovnega prebivalstva dostop do spleta, v Sloveniji pa je delež gospodinjstev z dostopom do interneta ob koncu lanskega leta dosegel zavidljivih 88 %.

Na spletu vsi puščamo svoj digitalni odtis, shranjeni so številni osebni podatki, tudi tisti, ki jih potrošniki prostovoljno zaupamo ponudnikom. Pri tem pa se le redkokdo vpraša, ali je sodelovanje npr. v nagradni igri res vredno razkritja številnih osebnih podatkov in še e-naslovov ter telefonskih številk naših prijateljev? Potrošniške organizacije že vrsto let opozarjajo na nevarnosti, ki prežijo na potrošnike v digitalnem svetu, zakonodaja pa tem dogajanjem sledi le počasi.

Otrok je prejšnji teden doma poročal, kaj jih je učila (…). Pogovarjali so se o aktualnih dogodkih, tudi o pretepu onega fanta do smrti in kaznovanju. Mladež se je v tem primeru zavzela za dosmrtno ječo ali smrtno kazen kot edino pravično za tako hudo dejanje, ko nekdo zaradi objestnosti storilca, izgubi življenje, obenem pa je bila kritična do obstoječega milega sistema kaznovanja, v katerem jo storilci najhujših kaznivih dejanj odnesejo z nekajletnimi zapornimi kaznimi, pogojnimi izpusti in podobno, kar ne odraža teže storjenega dejanja, učiteljica pa jim je dopovedovala, da je potrebno v obstoječi sistem zaupati, sodbe spoštovati, jih jemati kot pravične in verjeti, da je tako, kot je, že prav. Ker sem pravnica, sem seveda morala doma vse to korigirati.

In sicer: Sistema (konkretno pravnega) ne smemo jemati kot nekaj statičnega, samoumevnega, nekaj za vselej danega. Če ga doživljamo kot nepravičnega, moramo o njem razmišljati, zlasti s spraševanjem, kako bi lahko bil boljši, pravičnejši, zakaj je tak, kot je, in s kakšnimi mehanizmi deluje.

Živimo v časih, ki so iz dneva v dan bolj negotovi. Že vremenske napovedi za več kot tri dni so nezanesljive, politične še toliko bolj.

Te novice boste brali, ko bodo ameriške volitve tik pred vrati, ruska flota bo že v Sredozemlju. Po Rusiji, Romuniji, Bolgariji in baltiških državah že nameščajo jedrske bojne glave. Begunci, migranti, povratniki iz vojn, plačanci … vse bolj pritiskajo na evropske meje. Svetovni voditelji so že zdavnaj pozabili na oliko, tudi dialogi v svetovnih organizacijah čedalje bolj spominjajo na pričkanje po tržnicah.