Današnji dan, 31. oktober, obeležujemo kot dan reformacije. V Sloveniji je ta dan državni praznik od leta 1992. Reformacija je Slovencem prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, poleg tega pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.
Profesor za biblijsko teologijo Martin Luter je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako pokazal na krizo v Cerkvi. Začelo se je reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Cerkve pa tudi do nastanka novih cerkva. Nastale so luteranska oz. evangeličanska, Zwinglijeva in Kalvinova reformirana cerkev ter anglikanska cerkev. Močan odmev so imeli Lutrovi nauki tudi v slovenskih deželah.
Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je postal Primož Trubar (1508-1586), ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo nasploh, ki ji je dodal še Abecednik. V njej se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora.
Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma pa je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.
Današnji dan, 31. oktober, obeležujemo kot dan reformacije. V Sloveniji je ta dan državni praznik od leta 1992. Reformacija je Slovencem prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, poleg tega pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.
