Na spletni strani enaa.com pišejo, da naj bi LED "žarnice" rešile vse težave, ki jih imamo trenutno z osvetljevanjem prostorov. Takšne trditve lahko že dolgo poslušamo iz ust raznih strokovnjakov, a realnost je takšna, da so "ledice" še vedno A) predrage in B) premalo učinkovite za razsvetljevanje domov.

Morda pa se v bližnji prihodnosti vendarle utegne kaj spremeniti, saj je Samsung napovedal vstop na trg LED svetil. Glede na to, da gre za proizvajalca, ki ima vse potrebne komponente in znanje "v hiši", bi to lahko pomenilo občutno znižanje cen LED "žarnic" - sploh, ko se bo začela njihova množična proizvodnja.

Povprečen človek najverjetneje verjame, da je mlečna industrija povezana z nežnim stiskanjem mleka iz vimen srečnih, veselih in zadovoljnih krav v idiličnem vaškem okolju. Realnost pa je kljub prisrčnim slikam, ki nam jih riše mlečna industrija, precej drugačna.

Osveščanje ljudi o tem, da ni moralnih razlik med uživanjem mesa in mleka oz. mlečnih izdelkov je nujno potrebno. Kozarec mleka, prav tako kot zrezek, predstavlja trpljenje. Glede na to, da živali, izkoriščane za mleko, živijo dlje, da se pogosto z njimi ravna slabše in da končajo svoje življenje v isti klavnici kot živali, rejene za meso, lahko mirno rečemo, da proizvodnja mlečnih izdelkov živalim prinaša celo več trpljenja.

- Gary L. Francione

Družba Elektro Maribor je na Vodovodni ulici v Mariboru odprla svojo prvo polnilno postajo za električna vozila in predstavila električna avtomobila, s katerima so že nadgradili lastni vozni park. »V podjetju želimo z zgledom motivirati najširšo javnost k ekološkemu delovanju v svojem okolju in na ta način prispevati k zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida.

Polnilna postaja še ni v celoti zaključena, saj bo po pridobitvi vseh dovoljenj nadgrajena še s streho s sončnimi celicami, ki bodo zagotavljale kar najbolj ekološko sprejemljiv način polnjenja električnih vozil,« je pojasnil predsednik uprave Anton Kosmačin. Kot je dodal, bo v času poskusnega obratovanja, ki bo trajalo največ tri mesece, polnjenje brezplačno, saj želijo tako čim več odjemalcev spodbuditi k testiranju polnilne postaje.

Vljudno vas vabimo, da v svojem koledarju predvidite udeležbo na pomembnem mednarodnem srečanju, namenjenem izmenjavi znanj in izkušenj na področju okolju prijaznega oblikovanja in načrtovanja.

Enodnevna mednarodna delavnica bo potekala v okviru projekta Vzpostavitve Mreže Od zibke do zibke,

V SREDO, 22. JUNIJA 2011, V PROSTORIH KINA ŠIŠKA, LJUBLJANA.

Pretirana sečnja gozdov, še zlasti deževnih, je eden največjih povzročiteljev globalnega segrevanja ozračja. Uničevanje gozdov ne povzroča samo kratkoročnih posledic, temveč tudi dolgoročne, saj gozdovi predstavljajo “zelena pljuča” planeta. Izguba gozdov prispeva kar 25 do 30 % k globalnemu segrevanju planeta (FAO News).

Poleg tega so gozdovi življenjski prostor za številne živali in predstavljajo “rezervoar” biotske raznovrstnosti planeta. Čeprav se je neto letna izguba gozdov začela zmanjševati (z 8,3 milijona hektarjev letno v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja na 5,2 milijona letno v prvem desetletju 21. stoletja; FAO), pa torej še vedno letno izgubimo površino gozdov v velikosti Kostarike.

Od včeraj dalje čaka vseh 143 jedrskih elektrarn po Evropski uniji tako imenovani stresni testi, enotne ocene tveganja in varnosti, o katerih sta se po nesreči v japonski jedrski elektrarni *censored*ušima dogovorila Evropska komisija in Skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost.

Da bi dosegli najvišje možne standarde varnosti in preprečili, da bi se podobna katastrofa zgodila v EU, bodo elektrarne ocenjevali po enotnih merilih tveganja, tako za naravne nesreče kot za primere nesreč, ki jih povzroči človeški dejavnik.

Evropski parlament in Evropski svet sta dosegla neformalni kompromisni dogovor o reformi direktive o evrovinjeti. Dogovor omogoča, da države članice pri cestninjenju tovornjakov zaračunavajo tudi zunanje stroške za onesnaževanje zraka in hrup, ter določa višino teh stroškov. Prometni ministri Evropske unije so dogovor o reformi direktive o evrovinjeti dosegli že oktobra lani, v pogajanjih med parlamentom in Svetom pa je bilo najbolj sporno vprašanje uporabe zbranih finančnih sredstev.

Kot je parlamentarnemu odboru za promet pojasnil poročevalec Said El Khardaoui, naj bi se članice EU v dogovoru zavezale, da bodo vsaj 15 odstotkov zbranih sredstev namenile za projekte v okviru izgradnje čezevropske prometne infrastrukture (Ten-T), v vsakem primeru pa naj bi denar usmerile v razvoj trajnostnih oblik prometa.

Društvo za zaščito živali Ljubljana že sedmič zapored organizira akcijo zbiranja papirja, v kateri gresta z roko v roki skrb za okolje in cilj: zbrati tolikšno količino odpadnega papirja, da bo po finančni vrednosti zadostovala za sterilizacijo oz. kastracijo ene mačke. Kot vedno akcijo pričenjamo mesec dni prej, v soboto, 4. junija, pa jo bomo zaključili v okviru svetovnega dneva okolja.

Akcija zbiranja papirja poteka že četrto leto. Letno organiziramo dve akciji – junijsko, ki jo posvetimo Svetovnemu dnevu varstva okolja (5. junij), ter oktobrsko akcijo, ki jo posvetimo Svetovnemu dnevu varstva živali (4. oktober). Letos bomo do 4. junija poskušali zbrati vsaj tono in pol papirja, kar bo po finančni vrednosti omogočilo sterilizacijo/kastracijo ene mačke!

Podjetje s športnimi oblačili in obutvijo Puma je objavilo rezultate prvega izkaza okoljskih stroškov (Environmental Profit & Loss Account). Izkaz okoljskih stroškov delovanja podjetja je za Pumo izdelala družba PricewaterhouseCoopers (PwC). Puma in PwC sta »Environmental Profit & Loss Account«označila za prvi takšen izkaz na svetu, nastal pa je dva meseca po tem, ko ga je podjetje prvič napovedalo.

»Ta ocena je temelj za obvladovanje tveganja za okolje in za posel, saj tega ne moremo ločiti. To je prvič, da je podjetje beležilo vpliv in stroške svojega poslovanja na okolje, kar daje Pumi edinstven vpogled v verigo dobaviteljev,« je povedal partner podjetja PwC Alan McGill. Izkaz bo podjetju služil tudi kot merilo pri zmanjševanju okoljskega odtisa svojega delovanja.

Ozonska luknja nad Antarktiko se je začela krčiti, so ugotovili raziskovalci iz Avstralije. Avstralci so prvi, ki so ugotovili zmanjšanje ozonske luknje v primerjavi s spomladanskimi povprečnimi vrednostmi, in to 22 let po podpisu montrealskega protokola o prepovedi uporabe ozonu škodljivih kemikalij.

Kemikalije vsako pomlad razjedajo ozon nad Antarktiko, njihova količina v atmosferi pa pada od začetka stoletja. Kljub temu so imeli do sedaj znanstveniki težave z merjenjem okrevanja ozonske plasti. Glavna težava so velike spremembe v ravneh ozona, ki ga v stratosferi nad Antarktiko izmerijo vsako pomlad, kar pomeni, da je luknja eno leto majhna, drugo leto pa spet velika. Zaradi teh nihanj znanstveniki še nekaj desetletij niso pričakovali, da bi lahko izmerili obnavljanje ozonske plasti.

Zeleni teden bo letos potekal pod sloganom "Gospodarno z viri: manjša poraba, boljše življenje". Vendar pozor! Če se nameravate udeležiti dogodkov, si tokrat na koledarju zabeležite zadnji teden v maju in ne prvega v juniju, kot je bila to ustaljena praksa v preteklih letih.

Med 24. in 27. majem se boste lahko udeležili strokovnih in izobraževalnih dogodkov v Bruslju in drugod po Evropi, tudi v Sloveniji, informacije o dogajanju pa lahko najdete na spletnem mestu.

Pri učinkoviti rabi virov, pojasnjuje evropski komisar za okolje Janez Potočnik, ne govorimo zgolj o nižji porabi sicer pomembne energije, ampak tudi o varčni in bolj zeleni porabi drugih naravnih virov, kot so kovine, minerali in nenazadnje čist zrak, zemlja ter voda.

Pred nekaj dnevi je Slovenijo pretresla novica o medvedjem mladiču, ki naj bi sam prikorakal na dvorišče nekega gospoda. Le-ta naj bi ga tri tedne hranil in se šele tekom inšpekcijskega nadzora spomnil, da bi bilo dogodek dobro kam javiti in da seveda medveda ne more obdržati. Prikladno, saj je tako zagotovljeno, da medved ostane v ujetništvu in je obsojen na doživljensko hiranje v kletki.

Novica je napolnila medije, zgražanje je bilo zaslediti po forumih in drugih socialnih omrežjih, na naše društvo so se in se še obračajo ogorčeni posamezniki, ki jim misel na odvzem »ubogega medvedka dobrim ljudem« ter misel na evtanazijo ne pusti spati.

Na spletni strani Primorskih novic pišejo, da se lahko v Sloveniji “pohvalimo” z najmanjšo kvadraturo rodovitne zemlje in največjo kvadraturo supermarketov na prebivalca v Evropi. V Sloveniji tudi množično umirajo čebele. Zato, ker dovoljujemo uporabo strupov, ki so v večini drugih držav prepovedani.

Anton Komat, raziskovalec, publicist in aktivist, našteva dejstva. Tudi pri samooskrbi s hrano smo globoko na dnu evropske lestvice. Zato pa smo povsem pri vrhu po obolelosti za rakom na želodcu in prebavilih. In večini Slovencev se niti ne sanja, da verjetno kmalu ne bodo smeli več nabirati kostanja v gozdu, za bezgov čaj pa bodo potrebovali zdravniški recept.

Japonska bo po katastrofi v *censored*ušimi preučila svoje načrte o povečanju odvisnosti od jedrske energije.. Trenutno Japonska 30 odstotkov svoje energije dobi iz jedrskih elektrarn, uradni načrti vlade pa so do zdaj govorili o povečanju tega deleža na 50 odstotkov.

Japonski premier Naoto Kan je prepričan, da mora država prenoviti celotno energetsko politiko. Premier je na tiskovni konferenci povedal, da sta tradicionalna energetska stebra Japonske fosilna goriva in jedrska energija, a zdaj jima bo treba dodati tudi obnovljive vire energije (sončna, vetrna, vodna, biomasa) in skrbeti za učinkovito rabo energije.

Na spletni strani enaa.com pišejo,da je Agencija Republike Slovenije za Okolje (ARSO) nadgradila sistem opozarjanja pred točo. Sedaj je na spletnem portalu www.meteo.si ter mobilnem portalu www.meteo.si/pda na voljo podrobnejši prikaz verjetnosti toče po 15 posameznih območjih.

Slovenija je na karti sedaj razdeljena na Belo Krajino, Bovško, Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Kočevsko, Koroško, Ljubljano z okolico, Notranjsko, Obalo, Podravje, Pomurje, Savinjsko regijo ter Spodnje in Zgornje Posavje.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da je letalo na sončno energijo, ki želi spodbuditi letalski promet brez onesnaževanja, opravilo prvi mednarodni polet. Za pot iz mesta Payerne v Švici do Bruslja je potrebovalo 12 ur.

Enosedežno testno letalo Solar Impulse je upravljal njegov soizumitelj Andre Borschberg, ki je dejal: "Naš cilj je, da pokažemo, kaj vse je z obstoječo tehnologijo mogoče doseči, ko govorimo o obnovljivi energiji in varčevanju z njo.

Medvladni panel za podnebne spremembe IPCC je predstavil dolgo pričakovano poročilo, ki ocenjuje potencialno rast industrije, povezane z obnovljivimi viri energije.

Poročilo »Special Report on Renewable Energy Resources ad Climate Change Mitigation« je pričakovano poudarilo, da je ob pravih političnih odločitvah tehnično in gospodarsko sektor obnovljivih virov energije sposoben postati vodilna sila v globalni energetski industriji.

Na poti v zeleno mobilnost bomo morali korenito spremeniti naše potovalne in potrošniške navade, je na konferenci o zeleni mobilnosti v prihodnosti, ki potekala v Ljubljani, poudaril Bojan Žlender z ministrstva za promet.

Razvoj slovenskega avtomobilskega grozda prek Evropskega sveta za raziskave cestnega prometa (ERTRAC) nas je postavil na področje, ki si ga želimo, in sicer da smo inovativni, učinkoviti, med prvimi na svetu, je izpostavil Žlender.

V Gibanju slovenske mladine, GSM pozivamo, ustrezne inštitucije, resornega ministra ter slovenske kmete, naj naredijo vse, kar se da, da se prepreči uporaba strupov ter pesticidov kot znanih ubijalcev čebel.

Pomen čebel za okolje in človeka je preveč pomemben, da bi lahko njihov obstoj ogrožala težnja po 'obilnejšem' pridelku, zato od odgovornih pričakujemo več, kot samo žuganje s prstom kršiteljem.

Eva Černigoj, predstavnica GSM pri SMS - ZELENIH komentira: "Čebelice, čebelice saj moje ste prijateljice, pozabi vas nikdar ta stari čebelar; nam poje ena najbolj znanih zimzelenih slovenskih pesmi.

Na podlagi Uredbe o informacijah o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki so na voljo potrošnikom ob nakupu novih osebnih vozil [1], uveljavljajo novi standardi označevanja porabe goriva in CO2 izpustov pri oglaševanju avtomobilov.

Namen uredbe je ozaveščati potrošnike, da sta ob nakupu novih osebnih vozil pomembna tudi poraba goriva in izpust CO2 v okolje, kar je bistveno, če želimo povečati zavest pri potrošnikih in omejiti izpust CO2 v okolje. Društvo Focus[2], ki je s svojo kampanjo doseglo sprejetje omenjene uredbe, napoveduje pozorno spremljanje upoštevanja novih oglaševalskih pravil na strani ponudnikov vozil.

Gospodarska ministrica Darja Radić je v okviru obiska na Islandiji z islandskim zunanjim ministrom Össurjem Skarphedinssonom podpisala memorandum o sodelovanju na področju obnovljivih virov energije, še posebej geotermalne energije. Kot je dejala Radićeva, si Slovenija od memoranduma o sodelovanju obeta izmenjavo znanj in izkušenj ter morebitne skupne investicije.

Ena se pripravlja v sodelovanju med slovenskim podjetjem Geoeks in islandskim partnerjem, inženirsko družbo Mannvit, ki sta podpisala dogovor o sodelovanju pri izgradnji prve geotermalne elektrarne v Sloveniji, in sicer v Dobrovniku. Kljub slabšim naravnim danostim od Islandije je po prepričanju islandskih partnerjev potencial geotermalne energije v Sloveniji velik.

Dragi prijatelji,
čas, ki smo ga preživeli od našega zadnjega snidenja, je bila za nas, prebivalce Raja vasi zelo izpolnjujoč, poln novih spoznanj in pomembnih dogodkov. Lahko rečem, da smo v tem kratkem času zelo zrasli in verjamem, da podobno opažate vsi, ki si dovolite, da vas prežema tok, ki trenutno tako vztrajno teče skozi vse...

Malo smo si tudi napolnili naše baterije in smo pripravljeni ponovno vpreči svoje konje z novim zagonom in prispevati k skupni Viziji to, kar čutimo, kar zmoremo in kar smo lahko damo. Veselim se že srečanja konec maja na Razazijah in verjamem, da bo to ponovno eno od takih, ki bo sprožilo konkretne premike na vseh področjih.

Indonezija in Evropska unija sta dosegli dogovor, ki bo preprečil prodajo nelegalno posekanega indonezijskega lesa v EU. Sporazum pomeni, da bodo podjetja iz EU lahko iz Indonezije uvažala le les s certifikatom, ki bo zagotavljal, da je bil les posekan v skladu z indonezijskimi okoljevarstvenimi zakoni. Sporazum, znan pod imenom Volountary Partnership Agreement (VPA), so predstavniki EU in Indonezije podpisali v Džakarti.

»Indonezija ni le prva azijska država, ki je končala pogajanja z EU glede VPA. Je tudi največja izvoznica lesa, ki se je pridružila temu sporazumu,« je povedal evropski komisar za trgovino Karel de Gucht. Trenutno države EU iz Indonezije uvozijo za 810 milijonov evrov lesa in papirja letno, kar je približno šestina vsega izvoza Indonezije.