Živinoreja je glavni krivec za majhno samooskrbo
Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v intervjuju za Žurnal dejal: »Naša samooskrba z različnimi vrstami zelenjave in vrtnin je od osem do 38 odstotkov, vendar ni potrebe, da je tako, saj imamo za zelenjadarstvo idealne možnosti. »

V drugem odgovori pravi: »V Sloveniji bomo težko pridelali toliko hrane, kolikor jo potrebujemo.«  Na vprašanje kakšno strategijo bo ubral pri povečanju samooskrbe, minister odgovarja: »Najprej moramo zaustaviti izgubo kmetijskih zemljišč, poleg tega pa mora država podpirati tehnološko prenovo in dopolnilno dejavnost na kmetiji.« 

Ali minister Židan namenoma ni želel povedati glavne in najbolj pomembne rešitve za povečanje samooskrbe v Sloveniji? To je postopna odprava živinoreje. Kajti 70% vseh gospodarsko izkoriščenih površin človeštvo uporablja za rejo živali in le 30% za naše potrebe. Drage bralke, dragi bralci si lahko predstavljate koliko pestre, kvalitetne, zdrave predvsem pa poceni hrane bi imeli, če bi uporabljali še tistih 70% površin, ki jih sedaj uporabljajo umetno oplojene živali katerih število je preveliko ter tako nesprejemljivo iz več vidikov.
        
Množična reja živali je tudi v Sloveniji glavni krivec za zelo majhen delež samooskrbe v naši državi. Poglejmo zakaj: Na površini zemlje, ki služi za krmo živali, z mesom teh živali nahranimo deset ljudi, če bi bila zasejana npr. z grahom, prosom, lečo ali ječmenom, piro… namenjeno za hrano ljudi, pa nahranimo sto ljudi.

Torej brez mesne produkcije bi človeštvo imelo dovolj hrane tudi brez uporabe pesticidov. Več kot 50% vsega žita se porabi za krmo živali, tretjina afriškega pridelka arašidov, ki je bogat z beljakovinami, je namenjenega krmi zahodnoevropske živine in perutnine.

Za pridelavo 1 kg žita potrebujemo 60 litrov vode za 1 kg mesa pa 2500 do 6000 litrov vode. Izračunano in dokazano je, da bi se dodatno lahko prehranilo 100 milijonov ljudi, če bi se poraba mesa v industrijskih deželah zmanjšala samo za 10 %.

Dejstvo je, da je na svetu okoli milijarda ljudi kronično lačnih, med njimi je kakšna polovica otrok. Več deset tisoč ljudi, med njimi tudi veliko otrok, celo dnevno umre zaradi lakote. Vsak človek, ki postane veganec, pomaga pri zmanjševanju lakote v svetu, ter prispeva pri čuvanju rodovitnih polj, pitne vode, pravzaprav aktivno sodeluje, daje prispevek tudi za bivalne pogoje našim otrokom in zanamcem.

Torej če nebi imeli živinoreje, kot predlagajo kmetje v miroljubnem kmetijstvu, bi razpolagali še s tistimi 70 % obdelovalnih površin ki bi tako bile namenjena za pridelovanje hrane ljudi. Tako bi zelo enostavno rešili lakoto, pridelali zelo, zelo kvalitetno hrano, v večjem obsegu bi odpadli kemijska in farmacevtska industrija, ker bi ljudje s brezmesno in nezastrupljeno hrano bili vedno bolj zdravi. Da ne govorimo kakšen prispevek bi to bil za zmanjšanje klimatskih sprememb in čistost voda.

Janez Filipič, Vrhnika, ekološki kmetovalec