Na internetu lahko preberemo, da je biodinamično kmetijstvo najboljše od vseh vrst načinov pridelovanja hrane. Res jih je potrebno pohvaliti, da ne uporabljajo kemičnih škropiv, da imajo veliko znanja o zeliščih in njihovih pozitivnih učinkih pri gojenju rastlin… Toda kaj to celostno dobrega prinese naravi, če biodinamiki pri svojem delu izkoriščajo in zlorabljajo živali.

Naravnost primitivne in zastarele so nekatere njihove kmetijske metode, kar lahko preberemo v knjigi Preparati, avtorice Mete Vrhunc, npr: »Za izdelavo preparatov uporabljamo živalske organe brez prekuhavanja, dezinfekcije, zamrzovanja ipd. Le takšni naravni organi lahko v času zorenja preparata opravljajo podobno funkcijo kot so jo v organizmu žive živali in pomembno prispevajo h koncentraciji energij v preparatih.

Preparat gnoj iz roga naredimo iz kravjega gnoja. Preparat posreduje tlom koncentrirano gnojilno in oživljajočo moč. Rastline se na tleh, ki smo jih poškropili z njim, bolje povežejo s silami Zemlje in naredijo bistveno več korenin. Najboljši kravji gnoj dobimo od živali v času, ko Luna potuje pred ozvezdjem Leva ali Device, gnoj je še posebno dober, če je od breje živali, ki smo jo krmili s senom ali ovseno slamo. Za polnjenje so primerni le rogovi krav, ki so vsaj enkrat telile.«

Glede uporabe rogov je vsak komentar odveč, kako pa je s kravjo gnojnico, je res tako blagodejna za zemljo? V nemškem članku Smrtonosni gnoj povzroča izumiranje vrst, piše: »Zoolog, evolucijski biolog in ekolog Josef H. Reichholf je dokazal, kar nihče ni imel za možno: ne industrija, ne avtomobilski izpuhi, ne močna pozidava niso krivi za izumiranje vrst, temveč poljedelstvo s svojo gnojnico.

V Nemčiji pod neusmiljenimi pogoji letno vzredijo 15 milijonov govedi in 24 milijonov svinj. Kaj naredi človek z gnojnico, ki jo proizvede teh 15 milijonov govedi in 24 milijonov svinj? Polije jo po polju. In to ne ostane brez posledic. Dušik, ki ga vsebuje gnojnica, zaduši rastlinske in živalske vrste.« Tu bi lahko še dodali, da gnojnica ubije nešteto malih živalic, mikroorganizmov v zemlji, ki imajo izredno pomembno vlogo pri pripravi tal, da lahko rastline čimbolj uspevajo.

Tudi pri nekaterih drugih preparatih biodinamiki uporabljajo živalske ovojnice. Pri izdelavi kamiličnega preparata denimo uporabijo  govejo srednje črevo, pri ustvarjanju rmanovega preparata pa se poslužujejo celo mehurjev evropskega jelena. Neka bivša biodinamičarka je dejala, da od naših lovcev ni dobila jelenovega mehurja, zato sta z možem morala odpotovati celo v Italijo, da sta prinesla domov del trupla živali. Kmalu se ji je vse skupaj uprlo, zato je opustila ta način kmetovanja.

Ugotovila je, da to še zdaleč ni najboljše kmetijstvo na tem planetu, kjer njihovi privrženci dojemajo živali kot blago na tržnici. V omenjeni knjigi celo piše, da »… človeka, ki kot edino bitje z razumom in sposobnostjo ljubezni, preparate ob pravem času in na pravi način izdela…«. Za biodinamike torej živali niso bitja z razumom in s sposobnostjo ljubezni.

Na stotine raziskav po celem svetu potrjuje ravno nasprotno. Žalostno je, da je sploh potrebno delati raziskave o čustvenem življenju živali, če nam že samo njihovi grozoviti kriki v klavnici povedo vse. Nehajmo se sprenevedati, da živali niso živa bitja, ki občutijo enako kot ljudje.

Pika na i pa je njihov preparat iz hrastovega lubja. Citiram iz knjige: »… lubje zori v lobanji domače živali. Najbolj primerna je lobanja goveda, lahko pa uporabimo tudi lobanjo konja, koze, ovce ali svinje.« Če so živalske lobanje res tako energetsko polne, zakaj jih biodinamiki ne priporočajo ljudem s pomanjkanjem energije? Da jih izobesijo po svojih domovih in pisarnah, da jih namestijo pod posteljo za boljše spanje. Resnica je povsem nasprotna. Kako lahko iz trupel živali, ki so jih okrutno zaklali, pričakujemo pozitivne energije?  

Vsak kmet ima svoje skrbi. Meta Vrhunc je v omenjeni knjigi zapisala kaj je ena od glavnih skrbi biodinamikov: »Časi niso preprosti. Na eni strani zemlja in rastline preparate vse bolj potrebujejo, na drugi strani pa je kravjih rogov vse manj in preskrba z drugimi živalskimi ovojnicami težavna.«

Je to res najboljše kmetijstvo na svetu, če ti je prioritetna skrb kako pridobiti trupla od umorjenih živali?

Katja Vrbovšek, Celje