Kitajska modrost

Samo v najtežjih časih vzcveti najlepša roža.


Juda I.

Bil je prvi pomladni dan in na robu pločnika je sedel slepec s klobukom in napisom :

"Slep sem, pomagajte prosim."

Mimo je prišel književnik in opazil malo drobiža v klobuku. Vzel je tablico in kredo ter na drugo stran napisal novo besedilo in odšel.

Popoldan se je vrnil in v klobuku opazil ogromno bankovcev in kovancev. Slepec ga je po korakih spoznal in vprašal, kaj je to napisal na tablo. Književnik mu je odgovoril :

Pablo Neruda :

Naredi ZDAJ, riskiraj ZDAJ !

Juda I.

Tisti, ki jo dela, jo ne potrebuje,
tisti, ki jo prodaja, tudi ne,
tisti, ki jo rabi, pa jo ne more kupiti.

Slovenski pregovor :
Kar lahko narediš danes, ne puščaj za jutri.

Kitajski pregovor :
Kar lahko narediš jutri, ne delaj danes.

Jap, včasih je bolje biti Kitajec, včasih pa kar Slovenec.

Juda I.

Kitajski pregovor :

Sanjal sem, da sem metulj. Kaj pa če pravzaprav zdaj kot metulj sanjam, da sem človek ?

Torej, kdo pravzaprav smo :

Mesena bitja, ki iščejo duhovno izkušnjo, ali duhovna bitja napotovanju skozi meseno izkušnjo ?

Juda I.

Nek Sokratov učenec je bil srečno zaljubljen, a ni vedel ali naj se poroči ali ne, pa je za nasvet vprašal svojega učitelja. Sokrat mu odgovori :

"Ti se kar oženi. Če boš imel dobro ženo, boš srečen mož. Če boš dobil slabo, boš odličen filozof."

Juda I.

Lord Wellington, po zmagi nad Napoleonom pri Wateeloo-ju, ko je začutil prizadetost ob ogledu bojnega polja polnega razmesarjenih trupel tako enih kot drugih :

Če je kaj hujšega od poraza, potem je to zmaga.

JUda I.

Moški se je vsedel na postaji metroja in začel igrati violino. Bilo je mrzlo januarsko jutro v Washingtonu. Igral je 6. Bachovo simfonijo – približno 45 minut. Bil je čas gneče , zato je v tem času šlo mimo približno 1000 ljudi, večina od njih na poti v službo.

Po 3 minutah je šel mimo moški srednjih let in ga opazil. Upočasnil je svoj korak , se ustavil za nekaj sekund , nato pa nadaljeval svojo pot. Čez minuto je glasbenik v klobuk prejel 1.dolar : vrgla mu ga je ženska in brez ustavljanja odšla naprej. Nekaj minut kasneje se je nekdo naslonil na zid in ga poslušal , toda kmalu pogledal na uro in odšel. Očitno je kasnil v službo.

Kerševan:

V človeku je človek, ki čaka na Človeka.

Sv. Pavel v Novi Zavezi

Tudi če bi imel vse,ljubezni pa bi ne imel, bi bil nič.

Lao Tzu

Vera brez ljubezni lahko vodi v fanatizem

Ko pomislim, kakšne čare prinaša pomlad, se zavem, da je vredno živeti.
*
Mir v duši je nekaj edinstvenega. Nekateri so prepotovali ves svet in ga naposled našli v sebi.
*
Res je, da ljubezen premaga vse in ne samo to. V ljubezni človek raste in se izpopolnjuje.
*
Verjamem v ljubezen na prvi pogled. A ni lepo sanjati?
*
Valentinovo je praznik zaljubljencev. Da bi se spomnili nanj, se obdarujemo z majhnimi pozornostmi ali lepo gesto.
*

Zgodbica iz zakladnice japonske modrosti

Živela sta oče in sin in imela sta konja, s katerim sta orala, nosila na trg pridelek in na sploh sta od njega bila odvisna. In ljudje so rekli, to je dobro. A oče, star in izkušen človek je rekel :
"Dobro ? Kaj pa vem, počakajmo, pa bomo videli".

Nekega dne konj spreskoči ogrado in uide v divjino. In ljudje so rekli, da je to slabo. Oče jim odvrne:
"Slabo ? Kaj pa vem, počakajmo, pa bomo videli!"

Ni zmot.
Vse je Kažipot.
Vendar ni Poti,
dokler Jaz ne reče:
"Bodi Ti"!

Juda I.

Arabska modrost iz 5. st. n.š. v prevodu Evgena Juriča :

Kdor živel je lepo in zgledno
in niti v letih, ko nam kri še vre,
ni storil, kar je kesanja vredno,
ta nor ni bil,
a moder tudi ne.

Juda I.

Ali se zmorete soočiti z aktualnimi vprašanji slovenskega kot svetovnega miljeja? Jaz se zelo težko. O sebi nimam dobrega mnenja, ker ne morem izliti ven vse jeze, da ne bi drugi imeli še slabšega mnenja o meni.

Če ploskaš in skandiraš re-sni-ca, te imajo za Viole.

Žižek je spet prelisičil visoko intelektualno javnost (šele po udeležbi se vidi, kako visoko inteligenco imamo). Rekel je, da bežimo v pravni moralizem. Seveda saj morajo položiti popravni izpit iz amoralnega normativizma.

Mitomani so se zbrali, da bodo razstavili preteklost v muzeju voščenih lutk. A kaj, če oživijo?

Na božični večer se je v razigranem oblaku nad svetlečim mestom rodilo tisoče drobnih snežink. Njihova mama, ki je bila izkušena in modra snežinka, jih je skrbno poučila o poti in pripravila za polet proti zemlji. Pred slovesom pa jim je še dejala:

"Dragi otroci, sedaj je prišel vaš čas. Nikoli ne pozabite, da vas bo vso pot nosil veter, ki vam bo vedno izpolnil vsako željo, a le tako dolgo, dokler boste ostali skupaj z njim v zraku. Lahko si boste izbrali tudi prostor, na katerem bi želeli pristati, a dobro premislite preden izberete, kajti to bo vaša zadnja izpolnjena želja ..."

In snežinke so veselo skočile v prostrane širjave belega neba, se lahkotno igrale in predajale sladkim radostim miline svoje mladosti. Očaral jih je prvi ples z vetrom in njegovi nežni objemi so tiho govorili o skrivnosti velike ljubezni ...