Sašo, pozdravljen

No, Jezus osebno res ne potrebuje advokata, tako kot ga tudi ne potrebujejo Adonis, Oziris, Enej, Ahil, Kralj Artur, Merlin, William Tell ali Robin Hood. Tudi če odmislimo vprašanje Jezusove zgodovinske (fizične) eksistence, ki je, vsaj zame, najmanj vprašljiva, bi se težko strinjal s tabo, da obstaja prav mnogo tožilcev ali tožnikov ali kritikov dobrodušnega pastirja v beli laneni palerini, z dolgimi mehkimi kodri in sinjemodrimi očmi. Po drgi strani pa advokatov kar mrgoli, še več pa posesivnih dušebrižnikov, ki si lastijo njegov lik in njegove besede ali – bolje rečeno - oblikujejo njegov lik po svojih potrebah in mu polagajo v usta besede, ki podpirajo njihova stališča. Jezus je samo univerzalna blagovna znamka, podobno kot recimo »zdrava prehrana«, vemo pa, kaj lahko vse danes stlačimo v koncept »zdrave prehrane«. Kristusovih advokatov je kolikor hočeš, tukaj - na Pozitivkah še praktično nisem srečal »tožilca« ali kritika.

Sploh pa, tnemogoče je pozabiti na to, da ima Jezus svojo največjo advokaturo postavljeno v Vatikanu, svoje notarske ekspoziture pa v vsaki vaški fari.

Ampak, kristjanom in očitno tudi vsem tistim, ki se niso nikoli povsem otresli ostankov krščanskega pedigreja in Jezusa še vedno vidijo skozi nekoliko rožnata očala, vsaka kritika usmerjena proti Jezusu, tudi če je še tako osamljena, predrami mučeniški kompleks, pa takoj pomislijo, da jih nekdo meče levom ali da so se proti njim zarotile vse peklenske trume. Ali pomislijo celo na varuha človekovih pravic, ki naj bi zaščitil ... kako smo že rekli »Lik in delo Maršala Jezusa«, skratka nekaj, kar ogroža njihov dušni mir in blagor.

No, pa saj je celo Nietzsche v svojem Antikristu o Jezusu napisal marsikaj, kar bi lahko razumeli tudi kot ultimativno povzdigovanje ali pohvalo Jezusove edinstvene pojave. Ampak vseeno – večina ljudi danes Nietzscheja razume kot sinonim za ateistično pošast, kot največjega kritika Kristusa vseh časov. Pa ni povedal nič drugega kot to, da je zadnji Kristjan umrl na križu. Z drugimi besedami rečeno – pozicija idealnega Kristjana je nemogoča. Ker je preprosto protinaravna. Obstajajo sicer ljudje, ki bi jim bilo mogoče reči, da so slabi približki Kristjana, ampak – običajno je tako, da bolj kot se trudijo v tej smeri, bolj lezejo v shizofrenijo, postajajo avtodestruktivni in posledično destruktivni tudi za skupnost, ki vendarle temelji na konsenzu in sporazumevanju. In dejstvo je, da Jezusov lik NI konsenzualen! Zahteva VSE! Je torej ultimativno nečloveški ali pa človeški (spet odvisno od tega, na kakšen način interpretiraš bistvo človeškosti)!

Vseeno pa edinstvenost Jezusa ni posledica njegovega dejanskega delovanja ali njegove narave (ki jo v resnici sploh ne poznamo iz zanesljivih zgodovinskih virov tistega časa), marveč je posledica zmedenih človeških interpretacij in pričakovanj velikega števila piscev, ki so v danih zgodovinskih okoliščinah, ki so bile izrazito nenaklonjene tedanji judovski skupnosti, potrebovale mesijanski lik, novega heroja, metamorfozo božanstva v človeka in obratno, vse to pa so morali nekako uskladiti z nečem, kar je obstajalo že prej, bodisi s staro zavezo ali z poganskimi božanstvi ali s helensko miselnostjo. Pojav Kristusa kot odrešenika sicer pomeni tudi prelom, a hkrati tudi kontinuiteto, metamorfozo starega in sinkrezijo. Vzpon krščanstva je zgodba o uspešni (memski) PRILAGODITVI. Zato je Svetopisemski Jezus, če ga ocenjujemo danes s časovne distance dveh tisočletjih in brez rožnatih očal, tako zelo shizofrena osebnost, ki nenehno spodbija sam sebe.

Če se dotaknem še rasizma in diskriminacije. Vse to je dobro utemeljeno v Bibliji. Kristus pa je, v svoji prisiljeni shizofreni drži - v kakršno so ga postavili tisti, ki so ga iznašli in oblikovali njegov »lik in delo« - ostajal zvest stari postavi.


Uživaj (z Jezusom ali brez)

[ Odgovori na to | # ]