Zgodbica iz zakladnice japonske modrosti

Živela sta oče in sin in imela sta konja, s katerim sta orala, nosila na trg pridelek in na sploh sta od njega bila odvisna. In ljudje so rekli, to je dobro. A oče, star in izkušen človek je rekel :
"Dobro ? Kaj pa vem, počakajmo, pa bomo videli".

Nekega dne konj spreskoči ogrado in uide v divjino. In ljudje so rekli, da je to slabo. Oče jim odvrne:
"Slabo ? Kaj pa vem, počakajmo, pa bomo videli!"

Čez nekaj dni se konj vrne in s sabo pripelje celo čredo divjih konj, ki jih oče in sin ujameta v ogrado. In ljudje so rekli, da je to dobro. A oče je kot vedno odvrnil:
"Kaj pa vem, počakajmo pa bomo videli."

Sin je začel krotiti konje, ki sta jih prodajala ter lepo zaslužila. A nekega dne pade iz iskrega konja, si zlomi nogo in ostane hrom. In ljudje so rekli , da je to slabo. A oče zopet :
"Počakajmo, pa bomo videli!"

V deželo pride vojna, in oblast zaseže konje, sina pa za razliko od ostalih mladeničev v vasi pusti pri miru zaradi invalidnosti. In ljudje so rekli, da je to dobro. A oče zopet odvrne :
"Kaj pa vem, ali je dobro ali slabo, Počakajmo, pa bomo videli"..............................

In tako je z našimi komentarji na Pozitivkah, Ali je slabo, če se včasih sporečemo ? Kaj pa vem, počakajmo, pa bomo videli..........

JUda I.