Mlad človek je šel po temačni ulici Bronxa. V želodcu mu je močno krulilo. V žepe je tiščal svoje premražene roke, ki so nejeverno otipavale nekaj kovancev in malo papirnatega. Skozi pramene pare, ki se je vila iz pokrovov kanalizacije je v temačnem kotu zagledal napis, ki ga je razsvetljevala utripajoča neonka. Vedel je, da je prišel na pravi naslov.
Začel je iskati stikalo za zvonec, a ga ni našel. Zato je nalahno potrkal. Prav nič se ni zgodilo. Pa je spet potrkal, tokrat močneje. Spet nič. Začel je razbijati po vratih misleč, da ni nikogar. Pa se je kar zdrznil, ko je zaslišal:"Saj že grem, saj že grem!"
Vrata so se odprla in pred fantom je stal človek s kozarcem viskija v roki in s cigaro v ustih. Fanta je gledal naravnost v oči. Nato je z veliko pomembnostjo rekel:"Prve lekcije sem te že naučil. To je 10 dolarjev." Fant je ostal z na stežaj odprtimi usti na na stežaj odprtih vratih. Človek je to takoj opazil in je nadaljeval:"Prva lekcija se glasi: Ne trkajte, da bi se vam odprlo, ampak razbijajte!"
Fanta je povabil v stanovanje in mu ponudil udoben fotelj. "Zelo lepo imate tukaj notri," se je čudil fant, ki pa tudi ni vedel, kaj in kako naj govori. "Da, notri je zelo lepo, čeprav od zunaj tako ne izgleda," je nadaljeval človek. "Važno je to, kar je notri in ne to, kar je zunaj. To je druga lekcija, ki sem te je naučil in to je naslednjih 10 dolarjev," je skozi dim cigare poudaril človek.
Fant se je malo opogumil in je prevzel iniciativo:"Pravijo, da ste moder mož, guru, ki mi bo pomagal s svojim nasvetom, da bi moj posel bolje stekel." Guru mu je odvrnil:"Spet si mi dolžan 10 dolarjev. Pravkar sem te naučil tretje lekcije. Ljudje zelo hitro pridejo k sebi, ko jih udariš po žepu." Fant se je malo vznejevoljil in je rekel:"Ali bi lahko dala malo na stran humoreske.
Imam resen problem in malo denarja. Delam z ljudmi, ki bi radi ustanovili versko skupnost." Človek guru mu je odvrnil:"Tvoj glavni problem je, da imaš malo denarja. Če bi imel dovolj denarja, se ne bi ukvarjal z ljudmi in s problemi kot so verske skupnosti. Tole je četrta lekcija in novih 10 dolarjev. Lekcija se glasi: Najprej je treba postaviti pravilno diagnozo."
Fant je umolknil in začel intenzivno razmišljati, kako naj nadaljuje s komunikacijo. V žepu je imel vsega skupaj 100 dolarjev. Mučilo ga je to, da še ni dobil možnosti, da bi postavil pravo vprašanje in da bi dobil pravi odgovor. Končno se mu je posvetilo in je odprl usta, da bi spregovoril. A človek guru ga je prehitel: "Spet si mi dolžan 10 dolarjev.
Peta lekcija se glasi: Misel na denar te bo vodila k razsvetljenju." Ubogi fant je sedaj vedel, da je prišel k napačnemu človeku po pomoč, k pravemu blaznežu. V njem se je začelo nabirati in kmalu je začel točiti bridke solze nesreče. Ko se je začel brisati z rokavom, se je z njegovega obraza začela odstranjevati črna barva. "Bravo, belček je prišel v Bronx k črncu po pomoč sredi noči," je zmagoslavno zavzdihnil človek guru. Ubogi fant je bil ves osramočen in nemočen.
Guru je nadaljeval:"A ni čudno, da se belcu pozna, kadar prebledi, da je še bolj bel. Ko pa črnec prebledi pa ni nič manj črn." Ob tem se je začel na rahlo krohotati. Počasi se je to preneslo tudi na ubogega fanta. Končno sta se oba krohotala. Guru je fantu ponudil kozarec z viskijem in cigaro. Komunikacija je končno stekla v pravi smeri. Fant je končno dobil besedo:"Nobene prave šole nisem končal. Moja družina je koma. Večinoma sem na ulici in malo pri župnikih.
Nikoli se nisem mogel odločiti, da bi bil duhovnik, da bi bil brez ženske. Sedaj sem spoznal nekaj ljudi, ki bi radi ustanovili svojo cerkev. V meni vidijo duhovni potencial. Lahko bi bil eden od voditeljev. Muči me to, kaj bodo rekli župniki, ko bom v sekti. Še bolj me muči, kako naj se vedem kot duhovni voditelj. Nerodno mi je računati duhovne storitve." Guru je ležerno prijel za kozarec in rekel:"Naj ti bo jasno naslednje, če želiš biti uspešen z ljudmi.
Ljudje smo v nekaterih ozirih zelo podobni živalim. V največ pogledih smo podobni psom. Psu nikoli ne smeš pokazati, da te je strah. Če ti je pes neznan in prihaja nadte z laježem, je najbolje govoriti, kako je dober in priden. Ne poskušaj ga pobožati. Nikoli mu ne govori, da mu boš dal kaj jesti. Še manj mu dajaj kaj za jesti, ker te bo ugriznil, če res ne bo dobil ali če ne bo dobil še več.
Če ti je pes znan, ga nauči, da te bo ubogal 100% ali vsaj 80%. Veliko ga božaj. Kaznuj ga le takrat, ko si to zasluži. Če ga boš kaznoval brez vzroka ali po nepotrebnem, ga boš zamoril. Izgubil bo tisto iskrico, ki dela psa za psa. Namesto psa boš imel osla. Takole ti povem: Ker si še zelo mlad, ti priporočim, da končaš neko konkretno šolo.
Najbolje je nekaj v zvezi z računalništvom. Je ni lepše stvari, kot je biti na toplem in čistem in služiti konkreten denar na konkreten način. Versko sekto lahko ustanoviš tudi na internetu. Če ti je hudo zaradi konkretnih ljudi, s katerimi hočeš ustanoviti sekto, jih pošlji k meni. Jih bom že jaz spravil v red. Ker pa boš gotovo potreboval denar za šolnino, lahko honorarno delaš zame. Poznaš namreč ogromno ljudi, ki jim lahko svetuješ, da pridejo k meni po pomoč.
Delila bova 50:50." Fant je strmel v bitje pred seboj. Vse se je zdelo tako logično a tudi tako čudno in malce nemoralno. Zato je dejal:"Nasvet se mi zdi zelo dober in ponudba zelo mamljiva. Problem vidim v tem, da poznam večinoma belce in bo kar problem, da jih pripravim priti v Bronx." Pa ga je človek guru pomiril:"Sem pripravljen priti tudi na dom." Mladenič je vzhičeno nadaljeval:"Ste pa res pravi businessman.
Ne samo da ste duhoven človek, ampak tudi vrhunski svetovalec za poslovneže." Guru mu je odvrnil:"Še bolj všeč bi mi bilo, če bi mi rekel, da sem človek s stilom. Če hočeš biti danes vrhunski, moraš biti močan v svojem stilu. Danes je vse v embalaži. Karizma ni več vezana na notranjost, ampak na zunanjost. To je cena, ki jo morajo danes plačati duhovni ljudje, če hočejo koga spraviti v nebesa ali zaslužiti kakšen dolar."
Mladenič in guru sta še dolgo v noč debatirala o tem in onem.
Mlad človek je šel po temačni ulici Bronxa. V želodcu mu je močno krulilo. V žepe je tiščal svoje premražene roke, ki so nejeverno otipavale nekaj kovancev in malo papirnatega. Skozi pramene pare, ki se je vila iz pokrovov kanalizacije je v temačnem kotu zagledal napis, ki ga je razsvetljevala utripajoča neonka. Vedel je, da je prišel na pravi naslov. 
