Poročilo CE Delft razkriva nove pomanjkljivosti v investicijskem programu TEŠ 6

Okoljski organizaciji CEE Bankwatch Network in Focus, društvo za sonaraven razvoj, sta predstavili ekonomsko poročilo, ki razkriva metodološke napake in neutemeljene trditve v investicijskem programu TEŠ 6. Odprava teh napak bi pripeljala do znižanja stopnje donosnosti, ki je eden od ključnih elementov za pridobivanje državnega poroštva za posojilo EIB. Objavo poročila je spremljala umetniška instalacija 'Gole lutke', s katero društvo Smehomat opozarja, da bodo lokalni prebivalci zaradi TEŠ 6 še desetletja dlje dihali onesnažen zrak.

Poročilo, ki nosi naslov A critical examination of the investment proposal for Unit 6 of the Sostanj power plant (Kritičen pregled predloga investicije v 6. blok TEŠ) [1], je pripravilo nizozemsko svetovalno podjetje CE Delft [2]. Ker so v vsakem investicijskem načrtu izračuni močno odvisni od predpostavk, ki so vključene v model, sta organizaciji CEE Bankwatch Network [3] in Focus [4] naročili CE Delft da pregleda investicijski program za TEŠ 6 ter ugotovi, ali so bili vsi ključni ekonomski elementi ocenjeni pravilno.

Odbor za peticije EU, je obravnaval peticije v zvezi z izgradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, 22.11  v Bruslju. Na mojo prošnjo EU poslancem, sta se odzvala samo Ivo Vajgelj ter Lojze Peterle. Ostali poslanci v EU, ki smo jih izvolili, da nas zastopajo v EU pa na moj poziv niso niti odgovorili, čeprav po 67 členu ustave (na katerega edinega je pozval dr. Danilo Türk ob praznovanju dvajsetletnice Ustave) popolnoma jasna:

»Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.«. Torej »gospodarska pobuda je svobodna« le, kadar je kapital odgovoren v vseh treh funkcijah. V naraščajoči krizi morajo EU poslanci še bolj  slovensko ustavno zavezo uveljaviti kot dobro evropsko prakso. V AAG nas žalosti, da mag. Tanja Furlan, dr.Romana Cizelj, Jelko Kacin, mag.Mojca Kleva ter dr.Milan Zver tega dejstva ne upoštevajo, četudi smo jih nekaj dni pred tem opozorili, da bo odbor za peticije obravnaval peticije o nameravani  izgradnji plinskih terminalov.

Družba JUB, ki je pri nas poznana kot najstarejša proizvajalka zidnih barv, je na 16. Okoljskem srečanju 2011 za svoj notranji disperzijski premaz Jupol Junior, za katerega je letos že pridobila evropski znak »okoljska marjetica« (EU eco label), prejela še nacionalno okoljsko nagrado za »okolju prijazen izdelek«. Ta notranja zidna barva je do okolja in uporabnika prijazna pralna barva, ki se ponaša z nizko ali ničelno vsebnostjo nevarnih organskih in anorganskih snovi in je proizvedena na povsem ekološki način.

Podelitev okoljskih nagrad je 22. novembra potekala v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, srečanje pa sta organizirala Časnik Finance in Eko sklad. Nagrado so Bernardi Bardutzky, direktorici Tehnološko raziskovalnega centra v JUB-u, podelili prof. dr. Viktor Grilc iz ljubljanskega Kemijskega inštituta, direktor Eko sklada Franc Beravs, urednik in direktor časnika Finance Peter Frankl ter predstavnik družbe BTC Miha Mermal.

Starodavna znanost čiščenja in zdravljenja ozračja

Zdrava hrana in voda sta pomembni, kaj pa za zrak? Kaj lahko naredimo, da bi dihali bolj zdrav zrak? Odgovor je preprost. Z Homa terapijo je mogoče zdraviti ozračje.

Homa terapija je tehnični izraz za Vedsko znanost o energiji, ki označuje postopek odstranjevanja zastrupljenega stanja ozračja skozi delovanja ognja. Kar pomeni zdravljenje in čiščenje ozračja z ognjem kot posrednikom.

V Vedah, je osrednja tema v zvezi s čiščenjem ozračja opisana kot: »Zdravi ozračje in ozračje bo zdravilo tebe«

Presnovni produkt v bioplinarnah je odlično gnojilo
V zadnjih tednih so se v javnosti pojavljale številne netočne ali celo zavajajoče trditve, zato se je vodstvo družbe Biofutura, ki je lastnica bioplinarne odločilo medijem in javnosti pojasniti nekatera najpomembnejša dejstva o delovanju bioplinarne. Bioplinarne, med katerimi je tudi omenjena v Ilirski Bistrici, veljajo povsod razviti v Evropi kot primeri dobre prakse zmanjševanja obremenjevanja okolja.

S pomočjo bioplinarn, še posebej tistih, ki so primerno umeščene v prostor, se namreč bistveno zmanjšuje količina bioloških odpadkov, ki bi sicer ob nekontroliranem razpadanju odloženi nekje v naravi lahko obremenili okolje z emisijami toplogrednih plinov, s smradnimi emisijami in s pronicanjem škodljivih snovi v tla ter s tem potencialno ogrožali podtalnico.

Na osnovi dveh delavnic, ki jih je v mesecu maju in oktobru organiziral Inštitut za trajnostni razvoj, smo pripravili skupni dokument s ključnimi predlogi kmetijsko - okoljskih nevladnih organizacij za Strategijo razvoja Slovenije 2013 - 2020 (SRS 2013 - 2020) in Program razvoja podeželja 2020 (PRP 2020).

Priporočila in predlogi so objavljeni na naši spletni strani: http://www.itr.si/projekti/civilna-druzba/predlogi. Več o samem projektu pa najdete na http://www.itr.si/. Vabimo vas torej k ogledu Priporočil in predlogov kmetijsko - okoljskih NVO na zgornji povezavi, veseli pa bomo tudi vaših komentarjev.

Greenpeace v dneh med 22. in 26. novembrom izvaja turnejo »Za čisto energijo«, na kateri bodo lahko državljanke in državljani izrazili podporo čisti energiji za Slovenijo ter tako pokazali slovenski politiki, da moramo v Sloveniji spremeniti smer na tem področju. Greenpeaceovi aktivisti se bodo ustavili v več krajih po Sloveniji, kjer bodo mimoidočim omogočili, da izrazijo svojo podporo čisti energiji s fotopeticijo in podpisom na plakat.

Mag. Nina Štros, vodja Greenpeace v Sloveniji je dejala:
»Namesto novim termoelektrarnam na premog in dodatne jedrske elektrarne za izvoz se moramo tudi v Sloveniji usmeriti na pot čiste energije. Na prvem mestu moramo zmanjševati rabo energije, na ravni proizvodnje energije pa je vso pozornost potrebno nameniti gradnji elektrarn na obnovljive vire energije.«

Znanstveniki so prepričani, da bo v obdobju naslednjih 50 let zaradi globalnega segrevanja izumrla okoli četrtina vseh kopenskih živali in rastlin. Takšni so namreč rezultati študije skupine 19-ih znanstvenikov iz devetih držav, ki so proučevali vpliv emisij toplogrednih plinov na šestih biološko najbolj razgibanih področij na svetu.

Predvideli so, da bo do leta 2050, kljub morebitni srednji stopnji klimatskih sprememb, iz Zemlje izginilo več kot milijon bioloških vrst. Kar med 15 in 37 odstotkov bioloških vrst bi eventualno lahko izumrlo.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da je bila v register te dni vpisana tisoča sončna elektrarna na Slovenskem. Zmogljivost vseh tisoč sončnih elektrarn trenutno znaša 61,4 megavata. Na letni ravni bodo sončne elektrarne v Sloveniji proizvedle 84 gigavatnih ur električne energije oz. 0,6 odstotka celotne proizvedene električne energije, so sporočili iz Združenja slovenske fotovoltaične industrije.

"Država namenja premalo sredstev"
V združenju so sicer kritični do deleža, ki ga država namenja obnovljivim virom energije. Vlagateljem v sončne elektrarne je bilo namreč v preteklem letu izplačanih 3,6 milijona evrov oz. 3,9 odstotka razpoložljivih sredstev. Skoraj 44 milijonov evrov lanskih razpoložljivih sredstev je ostalo neporabljenih, zato so jih prenesli v letošnjo kvoto, so dodali.

Vsako leto poteka v spomladanskem času obvezno cepljenje psov proti steklini, pri katerem cepijo na deset tisoče psov. Pravna podlaga za to cepljenje je v 3. točki 10. člena Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline – Rabies (Lyssa), kjer je določeno naslednje: „Ponovna cepljenja (revakcinacije) psov je potrebno opravljati v rokih, ki jih določajo proizvajalci cepiv, vendar od zadnjega cepljenja ne sme preteči več kot 12 mesecev.“ V zvezi s tem se poraja vprašanje, ali je takšno vsakoletno ponovno cepljenje psov upravičeno in ali je v korist živali.

Kot izhaja iz omenjenega člena, je osnovno pravilo, da se revakcinacija opravi v rokih, ki jih določajo proizvajalci cepiv. K temu je dodano še, da rok ponovnega cepljenja ne sme biti daljši od 12 mesecev. Ta dodatek je vsaj čuden, saj je vprašanje, ali sploh obstajajo kakšni proizvajalci cepiv, ki ne bi zagotavljali imunosti za dobo vsaj enega leta.

22. NOVEMBRA NA  EVROPSKEM PARLAMENTU RAZPRAVA O UPLINJEVALNIKIH IN  OGROŽANIH INDUSTRIJSKIH DEJAVNOSTIH NA TRŽAŠKEM ZALIVU

22. novembra 2011 bo Evropski parlament nadaljeval s pregledom treh peticij s strani AAG (Alpe Adria Green) in AAG -Greenaction Transnational glede na kršitev zakona Seveso v Trstu in pri projektu dveh terminalov za ponovno uplinjanje (uplinjevalnikih) v Tržaškem zalivu.

Peticije, ki jih prilaga omrežje AAG-GreenactionTransnational (peticije 483/2007, 1147/2008 in 1472/2009) so v zvezi s prekrški Italije v postopkih presoje vplivov na okolje za projekte plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, zlasti pa za projekt  Španske Gas Natural-Union Fenosa v industrijskem pristanišču v Trstu. Postavitev terminala v sredino drugih industrijskij obratov, širi nevarnost nesreče, še posebej ker niti že obstoječi obrati ne  spoštujejo direktive Seveso o varnosti.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da je neodim, disprozij, indij, telur in galij peterica redkih kovin, ki jih države EU-ja večinoma uvažajo s Kitajske, od njih pa so odvisne "zelene tehnologije". Pomanjkanje redkih rudnin bi lahko ogrozilo razvoj zelenih tehnologij, opozarjajo znanstveniki evropskega raziskovalnega centra JRC v Bruslju. Evropa je zelo odvisna od uvoza petih redkih rudnin, ki so ključne za npr. proizvodnjo varčnih sijalk in podobnih naprav, ki zmanjšujejo porabo energije in izpuste toplogrednih plinov.

Kritična je predvsem preskrba z neodimom,disprozijem, indijem, telurjem in galijem. Te redke kovine so ključne pri razvoju zelene tehnologije in okolju prijazne proizvodnje, zato je povpraševanje po njih v svetu vse večje. Poleg povpraševanja so redke tudi zato, ker jih je mogoče najti le v nekaterih državah, največ predvsem na Kitajskem, kar je povezano tudi z določenimi političnimi tveganji, opozarjajo v centru, ki deluje v okviru Evropske komisije.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da v zahodni Afriki ni več nobenega črnega nosoroga, je razvidno iz zadnje svetovne ocene ogroženih živalskih vrst. T. i. Rdeči seznam, ki ga sestavlja Mednarodna zveza za zaščito narave (IUCN), je namreč to podvrsto (latinsko Diceros bicornis longipes) uradno razglasila za izumrlo. Tudi podvrsta beli nosorog (Ceratotherium simum cottoni) je v osrednji Afriki na seznamu uvrščena kot "najverjetneje izumrla".

Izginil naj bi tudi zadnji javanski nosorog (Rhinoceros sondaicus) zunaj Jave.

Očistimo Slovenijo/svet 2012

Prostovoljci, ki smo organizirali lansko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, začenjamo s pripravami na veliko prostovoljsko okoljsko akcijo Očistimo Slovenijo 2012, ki bo potekala 24. marca 2012. Tokrat pa ne bomo pa čistili le Slovenije. Naša ekipa je del pobude Očistimo Svet (World Cleanup), ki se ji je pridružila že več kot tretjina vseh svetovnih držav. Prihodnje leto bo torej potekala največja okoljska akcija v zgodovini človeštva in Slovenija bo zraven!

Pokazalo se je, da je lanska akcija bila uspešna. Ne samo, da smo bili Slovenci po deležu udeleženih najboljši na svetu, letos nam marsikatera občina ponosno pove, da so z akcijo uspeli rešiti problem divjih odlagališč. Vseeno je ostalo dovolj odpadkov za še eno podobno akcijo. Če želimo dokončno očistiti našo lepo deželo, moramo z delom nadaljevati!

Raziskovalca iz singapurske univerze trdita, da je ena izmed posledic globalnega segrevanja tudi manjšanje velikosti zemeljskih bitij. S tem, ko se bodo globalne temperature zaradi človeških dejanj v tem stoletju zviševale, se bodo telesa številnih živali v prihodnosti skrčila. 

Pri tem Jennifer Sheridan in David Bickford izpostavila, da v kolikor bi se vse zmanjševalo sočasno, to vse skupaj prav za prav ne bi predstavljalo večjega problema. Vse manjše rastline bi lahko nahranile vse manjše živali, vse manjše ribe bi nahranile vse manjše morske pse itn.

V organizaciji društva Ekologi brez meja, portala Ekomagazin.si in s podporo Radia Center se izteka fotografski natečaj Vrečka na veji, katerega glavni motiv je plastika v vodnem okolju. Fotonatečaj je uvodno poglavje jesenske faze projekta Vrečka na vrečko, ki združuje umetnost in okoljevarstvo ter opozarja na problematiko pretirane rabe plastičnih vrečk.

Fotografski natečaj bo zaključen s podelitvijo nagrad trem avtorjem v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, kasneje pa bo nekaj fotografij iz jagodnega izbora tudi na ogled na zunanji razstavi v vsaj enem od večjih slovenskih mest.

Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda za gozdove Slovenije so v okviru štiriletnega projekta SloWolf analizirali, ali je zakoniti odstrel 51 volkov v zadnjih 10 letih vplival na število povzročenih škod. Raziskava je pokazala, da ni nobenega vpliva odstrela volkov na število napadov na drobnico, je pojasnil raziskovalec na biotehniški fakulteti Miha Krofel. To velja tudi za najbolj ekstremna leta. Tako se na primer po njegovih besedah največjem odstrelu volkov leta 2006 škode niso zmanjšale, ampak celo narastle, medtem ko so se škode po letu 2008, ko odstrela volkov sploh ni bilo, nekoliko zmanjšale.

Razlog za ta opažanja je najverjetneje iskati v zakonitostih socialnega sistema volkov. Volkovi brez človekovega poseganja namreč zaradi teritorialnega vedenja preprečujejo prisotnost tujih volkov na svojem teritoriju in tako lokalno sami uravnavajo svojo številčnost. V primeru odstrela dominantnega osebka pa trop pogosto razpade in mlajši člani tropa oz. drugi volkovi nadomestijo odstreljene živali.

Nebesa so majhen turističen kraj nad Sočo in Kobaridom. Najbližja soseda Nebes je vas Livek s številnimi zaselki arhaičnih imen Golobi, Piki, Plohi, Šturmi, Perati, Avsa ... Vse naokoli se bohoti neokrnjena narava. Na Livškem se zdi, da se je čas ustavil. Res se je. S tem ne bi bilo nič narobe, če le Livška reka ne bi v sebi skrivala grenke zgodbe o zaostali komunalni opremi vasi. Zgodbo je napisala Katja Roš.

Verjamem, da bomo v nekaj letih iz narave pobrali vse vrečke, plastenke, azbestne plošče, vso železno in plastično ropotijo, vse krpe in odvržene stroje. Verjamem, da packarij, kakršne smo do nedavnega počeli z naravo, ne bomo počeli nikoli več! Nekaj pa me skrbi, in sicer, da bomo spregledali oziroma pometli pod preprogo vso talno in podtalno onesnaževanje s hišnimi, hlevskimi in drugimi odplakami, ki prihajajo iz vasi. Mesta me ne skrbijo. Skrbijo me v hribe odmaknjeni kraji.

Pet načel trajnostne energetike

1. Konec razsipavanja z energijo
Najbolj sprejemljiva energija je tista, ki je ne porabimo. Zmanjšanje rabe energije in učinkovita raba proizvedene energije naj imata prednost pred gradnjo novih elektrarn. Stroški za energijo pomenijo ogromen del stroškov javnega sektorja, gospodarstva kot gospodinjstev.

V času iskanja ustreznega izhoda iz krize je ključno, da ne razsipavamo z energijo, zato mora biti učinkovita raba energije ključna prednostna naloga politike izhoda iz krize. Z manjšo rabo energije se zmanjšajo stroški javnega sektorja in gospodarstva, to pa posledično pomeni prihranke javnega denarja in izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva.

V okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse je Umanotera skupaj s partnerji projekta danes predstavila 15 slovenskih in 5 tujih dobrih praks, ki pomembno znižujejo izpuste CO2 ter hkrati prispevajo k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja. »Izbrane dobre prakse dokazujejo, da doseganje ambicioznih evropskih in nacionalnih ciljev zniževanja izpustov toplogrednih plinov ni le možno in praktično izvedljivo, temveč da prinaša tudi vrsto drugih koristi, med drugim zmanjševanje stroškov, razvojne priložnosti in višjo kakovost življenja,« je poudarila vodja projekta, direktorica Umanotere Vida Ogorelec.

Projekt »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« je eden izmed projektov v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Kot je poudaril v.d. vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Andrej Beloglavec, je prehod v nizkoogljično družbo eden ključnih izzivov sodobnega časa, pri katerem želi Evropska unija doseči še dodaten preboj. »Pri tem je ključno sodelovanje in usklajena prizadevanja na vseh ravneh ter dejstvo, da se mora proces prehoda v nizkoogljično družbo pričeti takoj,« je dejal Beloglavec.

Evropska komisija je pred nedavnim zagnala kampanjo o osveščanju glede učinkovitega ravnanja z viri. Del kampanje je videospot, v katerem pojoče nakupovalne vrečke svoje lastnike opozarjajo, naj ob nakupovanju mislijo na planet. Kampanja Prebujena generacija, ki je zamišljena kot nekakšen alarm sedanji generaciji in je del kažipota k Evropi, gospodarni z viri, o katerem smo pisali v prejšnji izdaji. Namen kampanje je spodbuditi potrošnike, naj gospodarno ravnanje z viri postane vsakdanja navada, kot na primer umivanje zob.

Ob zagonu kampanje so na sedežu komisije v Bruslju predstavili videospot, v katerem nastopajo nakupovalne vrečke, ki svoje lastnike ob igranju na kitaro in petju opozarjajo na vpliv njihovih navad na stanje planeta. Pojoče nakupovalne vrečke naj bi ljudi nasmejale, hkrati pa nas bodo opominjale na pomembnost premišljenega nakupovanja.

3. novembra okoli 18 ure smo dobili na Alpe Adria Green obvestilo da na področju Ko.Globovnik – Ilirska Bistrica nekdo pretaka smrdečo tekočino iz avto – cisterne v traktorsko cisterno in da tekočina izteka zaradi netesnosti tudi v okolje. Takoj smo na ta kraj poslali našo ekološko patruljo, ki je prispela na kraj dogodka, kjer se je zgodil spust smrdljive tekočine ( po vonju sodeč, naj bi bila gnojnica) iz cisterne. Patrulja AAG je na kraj dogotka prispela okoli 18.40 ure.

Patrulja AAG je ugotovila, da na kraju dogodka tam ni več nikogar, razen izlitja tekočine. Pred tem je bila na tej lokaciji, že policija iz Ilirske Bistrice(preverjeno), ki smo obvestili iz AAG, informacijo pa smo prejeli od podžupana Ilirske Bistrice g.Vojkota Tomšiča, ta je poklicala okoljsko inšpekcijo, vendar ta ni prišla, ker je kar po telefonu ugotovila (brez analiz), da gre za gnojevko, ki pa da ni nevarna. Cisterna iz katere so pretočili tekočino v traktorske cisterne, pa je ostala na kraju dogodka do jutra. Koliko je bilo izpusta je težko reči, ker je šlo verjetno za prečrpavanje iz cisterne v traktorsko cisterno.

Delitev stroškov za toploto spreminja navade in spodbuja k ukrepanju. Predstavljamo primere dobre prakse iz Trbovelj, Kranja, Maribora in Ljubljane.

Uvedba delitve stroškov za ogrevanje in pripravo tople vode je mnoga gospodinjstva spodbudila k spreminjanju potratnih navad  in izvedbi ukrepov varčevanja z energijo, kot so namestitev radiatorskih ventilov, hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema, menjava oken, izolacija zunanjih sten ali strehe. To kažejo tudi primeri dobre prakse v večstanovanjskih in poslovnih stavbah, kjer so delitev stroškov uvedli že v preteklih letih.