Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da rekam Kolorado, Ind, Amu Darja, Sir Darja, Rio Grande, Rumeni Reki, Tista in Murray grozi, da bodo od njih zaradi pretiranega izkoriščanja ostale le še prazne struge.

Reka Kolorado
Gre za eno izmed najbolj izkoriščanih in ozemeljsko prerekanih rek na Zemlji, v posebni izdaji piše National Geographic. Iz nje se z vodo oskrbuje 30 milijonov ljudi za potrebe kmetijstva, industrije in gospodinjstev. Zaradi močne izrabe reka redko doseže Kalifornijski zaliv in le še desetina jo doseže Mehiko, kjer pa jo večino porabijo za kmetovanje in pitno vodo. Njena upadajoča gladina je zato v številnih ljudeh zbudila zavest o nujnosti reke, zato se pojavlja čedalje več zanimanja za odstranitev posameznih jezov, vključno s slavnim jezom Glen Canyon.

Ind
Ta ogromna indijsko-pakistanska reka sodi med največje svetovne vodotoke in je vir pitne vode za 170 milijonov ljudi ter podpira kar 90 odstotkov kmetijstva v sušnem podeželju, skozi katerega teče. Vendar se zaradi čezmerne izrabe ne izliva več v ocean v karačijskem pristanišču. Današnje pomanjkanje pa povzroča številne čedalje drznejše kraje vode in izgrede, večajo se tudi napetosti z Indijo, kjer Ind izvira in kjer načrtujejo tudi večje posege v njen tok.

Amu Darja
Znana je zgodba Aralskega jezera, nekoč četrtega največjega celinskega vodnega zbira, ki je meril dobrih 67.000 kvadratnih kilometrov, dajal zaposlitev 40.000 ljudem in prispeval kar šestino sovjetskega ribjega ulova. Napajali sta ga dve največji srednjeazijski reki – Amu Darja na jugu in Sir Darja na severu.

V 60. letih preteklega stoletja so se v Sovjetski zvezi odločili ozeleniti stepe in zgradili ogromen namakalni sistem (več kot 30.000 kilometrov kanalov, 45 jezov, 80 rezervoarjev), ki je, poleg odvajanja ogromne količine vode iz Amu Darje, imel to pomanjkljivost, da je bil zelo neučinkovit. V nekaj desetletjih Amu Darja ni več dosegla Aralskega jezera in se danes konča približno 110 kilometrov pred njim. Aralsko jezero se je na račun pomanjkanja dotoka sveže vode skrčilo le na desetino nekdanjega obsega.

Sir Darja
Malce boljša usoda, a vseeno ne rožnata kot njeno južno sestro je doletela Sir Darjo. Že v 18. stoletju so na reki zgradili sistem kanalov, ki pa so ga v sovjetskih časih močno razširili in preusmerili skoraj celoten tok v napajanje v ogromnih bombažnih polj. Danes je reka močno onesnažena in izkoriščana in uradni organi opozarjajo, da ni več niti pitna niti primerna za namakanje. Le majhen delček še priteče do Aralskega morja.

Rio Grande
Ena največjih severnoameriških rek, ki določa večino meje med Teksasom in Mehiko. Po zaslugi intenzivne uporabe na obeh straneh meje pa ni več pretirano "grande" (velika, op. p.). Le petina reke namreč še doseže Mehiški zaliv. V zadnjem desetletju reka omenjenega zaliva sploh ni več dosegla. Kljub težavam pa je v spodnjem delu toka prebivalstvo eksplodiralo.

Povečanje gre predvsem na račun številnih tovarn, ki sta ga prinesla prosta trgovina med državama ter povečana kmetijska učinkovitost. Vendar pomanjkanje vode, poleg ogromne gospodarske škode (okoli 300 milijonov evrov letno), začenja dušiti tudi nekdaj bujna močvirja, ki so bila nujen postanek za ptice selivke, na mehiški strani pa se kaže tudi v pomanjkanju pitne vode.

Rumena reka
Druga največja kitajska reka in šesta na svetu ima dolgo ter zapleteno zgodovino s tamkajšnjim prebivalstvom. Od leta 1972 je zaradi številnih namakalnih sistemov reka le redko dosegla Rumeno morje. Leta 1997 je bila njena struga suha kar 230 dni. Kitajska vlada je poskušala povečati njen tok tako, da je nekaterim kmetom prepovedala njeno uporabo.

Tista
Čeprav mnogo manjša kot druge več tisoč kilometrov dolge reke, je Tista vez z življenjem indijske zvezne države Sikim. Kot druge reke jo je pretirana uporaba za namakanje in druge namene v veliki meri izsušila. Številni ribiči so izgubili svoj vir zaslužka, številni kmetje pa svoj vir pitne vode. Kljub temu indijska vlada nadaljuje načrte gradnje novega niza jezov na reki za pridobivanje električne energije. Geologi opozarjajo, da bi se zaradi velike količine sedimentov lahko sprožili potresi v potresno dejavni regiji.

Murray
Največja in najpomembnejša avstralska reka. Zaradi izjemno produktivnega kmetijstva vzdolž rečnega toka je reka prepoznana kot eden glavnih virov hrane najmanjše celine. Vendar je čedalje nižja gladina vode povzročila večjo slanost, s čimer je ogrožena pridelava hrane, zamašilo pa se je tudi ustje reke, ki ga morajo odprtega ohranjati mehansko, in sicer z drenažo. Poleg močnega kmetijskega onesnaževanja in upada rečne gladine reki grozi tudi uvedba agresivnih vrst, npr. evropskega krapa, še pišejo na MMC RTV Slovenija.

Vir: rtvslo.si