Zraven pomoči pri kontroliranju bolezni prsti, kompost privlači deževnike, zdravi rastline z proizvodnjo rastnega hormona, in pomaga kontrolirati parazitske nematode.

Kompostni postopek lahko uniči dosti rastlinskih škodljivcev. Zaradi tega, bi morale biti bolne rastline termofilno kompostirane, namesto da se vrnejo na zemljo, kjer se bolezen ponovi. Koristni mikroorganizmi v termofilnem kompostu ovirajo, neposredno tekmujejo z, ali ubijajo organizme, ki povzročajo bolezni v rastlinah. Rastlinske patogene tudi jedo mikročlenonožci kot so pršice in skakači , ki se najdejo v kompostu.

Kompostni mikroorganizmi lahko proizvedejo antibiotike, ki zatrejo rastlinske bolezni. Kompost dodan zemlji lahko aktivira gene v rastlini, ki povečajo odpornost na bolezni, in jih tako bolje pripravi na obrambo pred rastlinskimi patogeni. Sistemsko pridobljena odpornost, ki jo povzroči kompost dodan zemlji, omogoči rastlinam odpornost na posledice bolezni kot je koreninska gniloba pri kumarah.

Preizkusi so pokazali, da ko je samo del korenin v izboljšani zemlji z kompostom, medtem ko so ostale korenine v bolni zemlji, še vedno lahko vsa rastlina pridobi odpornost na bolezen. Raziskave so pokazale, da se kompost bori tudi proti ovenitvi čilija (Phytophthora) in zatira pepelnato belo rjo na fižolu, (Rhizoctonia) koreninsko gnilobo pri črnem fižolu.

Zdaj je priznano da je lahko kontroliranje koreninske gnilobe z kompostom učinkovito kakor z sintetičnimi fungicidi. Le majhen del kompostnih mikroorganizmov lahko sproži odpornost na bolezni pri rastlinah, kar znova poudari pomembnost bioraznolikosti v kompostu.

Raziskave od Harry Hoitinka nakazujejo, da je kompost zaviral rast mikroorganizmov v rastlinjakov, ki povzročajo bolezni v zemlji. Leta 1987 je on in njegova ekipa znanstvenikov jasno pokazala da lahko kompost zmanjša ali zatre rastlinske bolezni, ki jih povzročajo trije smrtonosni mikroorganizmi Phytophtora, Pythium in Fusarium.

Pridelovalci, ki so uporabljali ta kompost pri sajenju, so zmanjšali izgubo pridelka od 25-75% do 1% brez uporabe fungicidov. Študija kaže, da sterilna zemlja lahko nudi idealne pogoje za mikroorganizme ki povzročajo rastlinske bolezni. Medtem, ko bo zemlja bogata z raznolikimi mikroorganizmi, kakor se najdejo v kompostu, neprimerna za širjenje bolezenskih organizmov.

V resnici, je tudi kompostni čaj pokazal lastnosti zmanjševanja bolezni pri rastlinah. Kompostni čaj je narejen z namakanjem zrelega, toda ne preveč zrelega komposta v vodi od tri do dvajset dni. Čaj se potem filtrira in razprši nerazredčen po rastlinah, s tem prekrije liste s kolonijami bakterij. Ko se razprši po semenih rdečega bora, na primer, se rja močno zmanjša. Gliva, ki povzroča oidij (Uncinula necator) na grozdju je bila učinkovito zatrta z kompostnim čajem, ki je bil narejen iz komposta govejega gnoja.

»Kompostni čaji se razpršijo na pridelke, da prekrijejo površino listov in v resnici zasedejo prostor, ki bi ga lahko kolonizirali patogeni organizmi,« navaja en raziskovalec, ki dodaja, »Na rastlini je omejeno število mest, kjer lahko bolezenski patogeni okužijo rastlino, in če ta mesta zasedajo koristne bakterije in glive, bodo pridelki odporni na infekcije.«

Zraven pomoči pri kontroliranju bolezni prsti, kompost privlači deževnike, zdravi rastline z proizvodnjo rastnega hormona, in pomaga kontrolirati parazitske nematode. Kompost kot »biopesticid« postaja vedno bolj učinkovita alternativa kemičnim ubijalcem žuželk.

Ti »načrtovani komposti« so narejeni z dodajanjem mikroorganizmov, ki ubijajo škodljivce, končni kompost ima posebne lastnosti uničevanja škodljivcev. Biopesticidi se morajo registrirati pri državnem uradu U.S. EPA in gredo pod enako proceduro testiranja kot kemični, da se ugotovi njihova učinkovitost in varnost.

In končno, kompost uniči seme plevela. Raziskovalci so opazovali, da po treh dneh v kompostu pri 55°C, so vsa semena osmih vrst bila uničena.

Vir:
humanurehandbook.com
kompostiranjecloveskegagnoja.com - kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču