|  Udeleženci posveta »Prilagajanje na podnebne spremembe: dobre prakse« so spoznali dve dobri praksi prilagajanja - Uspešno ukrepanje ob neurju s poplavami v Sloveniji 2010 in Program za podporo prilagajanju v Veliki Britaniji (UKCIP). Obe dobri praksi je izbrala strokovna skupina projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse.
Projekt poteka v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Posvet je organizirala Umanotera ob sodelovanju Uprave RS za zaščito in reševanje, Gasilske zveze Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Britanskega veleposlaništva v Ljubljani.
Janez Polajnar iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je ob predstavitvi ukrepanja ob neurju septembra 2010 izpostavil učinkovito odzivanje ARSO na napoved ujme, za katerega je pomembno, da meteorološka in hidrološka služba delujeta skupaj. Pravočasno so izvedli novinarsko konferenco in tako učinkovito obveščali javnost o bližajočih se poplavah. Eden ključnih dejavnikov je bilo po Polajnerjevih besedah pravočasno opozorilo pred nevarnostjo, kar je pomenilo preprečitev še večje škode. Po izračunih ARSO je bilo zaradi pravočasnega opozorila prihranjenih med 50 in 75 milijoni evrov.
Srečko Šestan iz Uprave RS za zaščito in reševanje je pohvalil zgledno sodelovanje z ARSO in kot pozitivno izpostavil tudi dejstvo, da so bile poplave pravočasno napovedane, zato so se lahko sile za zaščito in reševanje pravočasno pripravile. Po opozorilu so takoj pregledali zaloge materialnih sredstev, pripravili priporočila za lokalne skupnosti ter aktivirali civilno zaščito, gasilce, vojake in druge sile za zaščito in reševanje ter organizirali nastanitveni center. Šestan je kot zelo pozitivno ocenil tudi vlogo, ki so jo odigrali mediji.
Pri intervenciji je sodelovalo 20 tisoč gasilcev, kar pomeni, da so gasilci ena osrednjih sil za zaščito in reševanje v Sloveniji, je izpostavil poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič, ki je prav tako pohvalil pravočasno opozarjanje, ki je omogočilo hitro ukrepanje gasilskih društev na terenu.
Poveljnik civilne zaščite občine Kostanjevica na Krki Robert Zagorc pa je povedal, da so tudi v občini začeli ukrepati takoj, ko so prejeli opozorila pred bližajočimi se poplavami. Poudaril je, da so za uspešno intervencijo na območju občine zaslužni predvsem velika pripravljenost vseh sodelujočih, operativnost, hitro sprejemanje odločitev in spremljanje stanja na terenu.
Druga izbrana in na posvetu predstavljena praksa je bil Program UKCIP (UK Climate Impacts Programme), Program Združenega kraljestva za podporo prilagajanju na podnebne spremembe. Program je učinkovita pomoč pri prilagajanju vseh sektorjev gospodarstva učinkom podnebnih sprememb. Koordinira znanstvene raziskave s področja podnebnih sprememb in prenos rezultatov raziskav v prakso.
Kot je naštel Laurie Newton iz UKCIP so njihove dejavnosti na področju pospeševanja dialoga o pomenu prilagajanja na podnebne spremembe številne: pripravljajo scenarije za upravljanje s tveganji in stroškovne scenarije, vodnike za posamezne deležnike, spletne aplikacije idr. Izpostavil je še pomen lokalnih skupnosti pri prilagajanju na podnebne spremembe, po njegovih besedah so bile v 90-ih letih prejšnjega stoletja gonilna sila na tem področju v Veliki Britaniji.
Podrobnejše informacije o obeh dobrih praksah v priloženih informativnih listih in na spletni strani projekta www.slovenija-co2.si.
Uspešno ukrepanje ob neurju s poplavami 2010, Slovenija
Področje
Prilagajanje na podnebne spremembe
Naziv dobre prakse
Uspešno ukrepanje ob neurju s poplavami 2010, Slovenija
Nosilec
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo
Opis
Neurje s poplavami je med 17. in 20. septembrom leta 2010 prizadelo 137 občin. Močne in obsežne padavine so povzročile razlivanja vodotokov in poplave skoraj povsod po Sloveniji. Obsežnejše poplave so bile na Ljubljanskem barju, v Vipavski dolini, na povodju Krke, v spodnjem toku Save in na kraških poljih Notranjskega in Dolenjskega krasa. Dogodek se uvršča v vrh ekstremnih poplavnih dogodkov. Na ozemlje Slovenije je v 48 urah padlo v povprečju od 170 do 180 mm padavin, kar je največja količina v takšnem časovnem obdobju v zadnjih 60 letih.
Prognostične službe Agencije RS za okolje so na bližajoče se poplave pravočasno opozorile in poskrbele za sprotno obveščanje in seznanjanje s potekom vremenskega in hidrološkega dogajanja ter izdajo opozoril. Zaradi pravočasnega opozorila Agencije RS za okolje so se lahko prebivalci in sile za zaščito, reševanje in pomoč dobro pripravile na ujmo. 39 občin, katerih lastne zaloge niso več zadoščale za učinkovito izvajanje protipoplavnih ukrepov, je iz državnih rezerv prejelo potrebno zaščitno in reševalno opremo. Dodatno je bilo nabavljenih tudi 100.000 protipoplavnih vreč.
Koordinator ukrepanja je bila Uprava RS za zaščito in reševanje, sodelovale so tudi mnoge druge institucije in organizacije: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Gasilska zveza Slovenije (GZS), Slovenska vojska, Policija, Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS), Jamarska reševalna služba pri Jamarski zvezi slovenije, Podvodna reševalna služba pri Slovenski potapljaški zvezi ter številne druge humanitarne in nevladne organizacije.
V ukrepanju ob nesreči je tako poleg sil za zaščito, reševanje in pomoč, organiziranih na lokalni, regionalni in državni ravni (23503 pripadnikov), sodelovalo tudi 1958 pripadnikov Policije in 1238 pripadnikov Slovenske vojske.
Pravočasno in usklajeno ukrepanje je preprečilo nastanek še večje materialne in premoženjske škode ter je pomemben zgled za odlično delovanje javne uprave in sodelovanje s civilno družbo. Družbeni pomen ukrepanja je v promociji prostovoljstva in medsebojne pomoči različnih segmentov družbe ob naravnih nesrečah.
Spletna stran
www.sos112.si
Kontakt
Uprava RS za zaščito in reševanje
Vojkova cesta 61
1000 Ljubljana
Telefon: (01) 471 33 22
Faks: (01) 431 81 19
Email: urszr@urszr.si
Dodatni viri
- Literatura iz področja zaščite in reševanja, Uprava RS za zaščito in reševanje, www.sos112.si (medijsko središče/literatura/ujma)
- Poplave pustošile po Sloveniji, Revija Slovenska vojska (letnik XVIII, številka 14, 22. september 2010), Ministrstvo za obrambo RS, http://www.mo.gov.si/
(medijsko središče/revija Slovenska vojska)
- Vodnatost rek v letu 2010 največja v 30-letnem obdobju, Pretoki rek v letu 2010, Agencija RS za okolje, www.arso.gov.si (vode/poročila in publikacije/mesečna in letna poročila)
(vode/poročila in publikacije/analize izrednih hidroloških dogodkov)
Vir fotografije: Uprava RS za zaščito in reševanje
Program za podporo prilagajanju na podnebne spremembe, Velika Britanija
Naziv
Program Združenega kraljestva za podporo prilagajanju na podnebne spremembe, United Kingdom Climate Impacts Programme (UKCIP)
Nosilec
Inštitut za okoljske spremembe, Environmental Change Institute, Univerza v Oxfordu
Opis
Program UKCIP je učinkovita pomoč pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb za vse sektorje gospodarstva in družbe v Veliki Britaniji. Ustanovljen je bil leta 1997 z namenom koordinacije znanstvenih raziskav s področja podnebnih sprememb in prenosa rezultatov v prakso prilagajanja različnih institucij.
UKCIP deluje na presečišču med znanstvenimi raziskavami, oblikovalci politik in drugimi zainteresiranimi deležniki iz javnega in zasebnega sektorja. Program sodeluje s podjetji in organizacijami pri pripravi ocene vpliva podnebnih sprememb na njihovo delovanje in jim nudi orodja in informacije, ki jim pomagajo pri zmanjševanju njihovih podnebnih tveganj in prilagoditvi na spremembe podnebja.
Program UKCIP ima tudi odlično spletišče www.ukcip.org.uk. Portal vsebuje številne vsebine od osnovnih začetnih informacij (Essentials), ki vsebujejo okvire tveganj pri prilagajanju, lokalnih učinkov podnebnih sprememb, poslovnih tveganj ipd. Na voljo so koristna orodja (Tools) in metode, kako začeti proces prilagajanja in kako ga voditi v različnih sektorjih gospodarstva.
Opisani so scenariji razvoja podnebja in socioekonomski scenariji razvoja v prihodnosti, ki jih moramo upoštevati pri optimizaciji prilagajanja. Na portalu so objavljene tudi konkretne študije in primeri dobrih praks v različnih regijah Velike Britanije. Med objavljenimi dobrimi praksami so tudi take, ki ob prilagajanju hkrati znižujejo izpuste toplogrednih plinov.
V okviru programa UKCIP so bile izdane številne publikacije (npr. A changing climate for business, UKCP09 Briefing report, LCLIP guidance, Beating the heat, Costing the impacts of climate change Overview of guidelines, Measuring Progress, Gardening in the global greenhouse,) namenjene akademski sferi in gospodarstvu.
Program UKCIP izobražuje in obvešča javnost ter tako bistveno prispeva k zmanjševanju ranljivosti družbe zaradi podnebnih sprememb. To pomeni večjo varnost prebivalcev in zmanjšanje škode zaradi podnebnih sprememb.
Spletna stran
www.ukcip.org.uk
Kontakt
UKCIP
School of Geography and the Environment
OUCE
South Parks Road
Oxford OX1 3QY
United Kingdom
Tel: +44 (0)1865 285717
Fax: +44 (0)1865 285710
Email: enquiries@ukcip.org.uk
Dodatni viri o prilagajanju na podnebne spremembe
- Podnebne spremembe in prilagajanje nanje; Agencija RS za okolje, www.arso.gov.si (podnebne spremembe/publikacije in poročila)
- Zelena knjiga o prilagajanju vplivom podnebnih sprememb (Evropska komisija, 2007) in Bela knjiga o zmanjšanju dovzetnosti Evrope za podnebne spremembe (Evropska komisija, 2009); Slovenija, doma v Evropi, www.evropa.gov.si (izzivi EU/podnebne spremembe/prilagajanje podnebnim spremembam)
- O podnebnih spremembah, kaj se dogaja in kako se lahko odzovemo?; Služba vlade za podnebne spremembe, www.svps.gov.si (podnebne spremembe/o podnebnih spremembah)
- Podnebne spremembe in prihodnost Slovenije; Lučka Kajfež Bogataj; www.prihodnost-slovenije.si (Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike, teme/izzivi klimatskih sprememb)
- Zgledni ukrepi za varstvo podnebja in prilagajanje na podnebne spremembe; Cipra Slovenija, www.cipra.org/sl/ (podnebni projekt cc.alps/rezultati in produkti)
|
NE ZAMUDITE
