Človeško je delati napake,
ampak, če začnemo radirati preden
kaj napišemo potem je nekaj narobe.

(avtor neznan)

Tradicije, navade in običaji družbe, ki so se rodili zaviti v meglo zgodovine,
se začenjajo brez vrednot prej ali slej pogrezati v močvirje neizogibnega duhovnega propada. Medsebojna razmerja in odnosi se popolnoma spremenijo, trgajo se vse sorodstvene vezi…..

Nesebičen prijatelj naj ti bo samota.

Kdo je vzel iz kmeta in delavca kralja, ta je osiromašil kraljestvo.
Kajti : Vsako bitje v pravem kraljestvu nosi kraljestvo v seb, ali lažje rečeno ima svoje kraljestvo, v katerem je kralj in ne išče drugega..

Če je to skrben kmet, so njegovo kraljestvo, kmečka hiša, njive in živali ter pridelek katerega pravilno daruje.

Če je to skrben kralj, ima kraljestvo katerega upravlja in od katerega živi.
Kralj, ki dovoli osiromašiti kmeta, za te osnovne stvari, osiromaši sebe, kajti napraviti nesrečnega kmeta, pomeni uničiti lastno kraljestvo.

Ko že mislim, da sem plemenita kovina,
ugotovim,
da me rja Ega razjeda.

Spreminjanje nižjega Jaza v Višjega, je dolgotrajen, več milijonov let dolg proces.
Alkimija ali preobrazba kovine slabše kakovosti v plemenito, teče. Ega ne morem zavreči, ignorirati ali ga kako drugače tlačiti.

Več tehnološkega razvoja,
slabše za planet.
Zavedajoč se samouničujemo,
vedno bolj neumni...

Haiga

Slačim drevesa,
s počitkom jih ogrinjam
za pomladni čas.

SAMO TO JE ABSOLUTNO,

DA JE VSE RELATIVNO...

Nikoli ne obljubljaj tistega,
za kar že v naprej veš, da ne boš izpolnil.
Ni večje krutosti do človeka,
pa naj gre za otroka ali odraslega,
kot je dejstvo, da ga pustiš na cedilu potem,
ko je zaradi tvoje obljube z upanjem zrl vate.

...RESNICA nas osreči.
Sreča nam da notranjo radost.
Radost nas poveže z Enostjo.
V Enosti se razodene RESNICA...

Sonce je sijalo. Mnogi so rekli : « Kakšna presneta vročina «. Preklinjali so ga in v njih je bil velik odpor do njega.

Tudi sam sem bil na tem vročem soncu, vendar mi je bilo lažje kot njim. Res mi je bilo vroče vendar odpora nisem imel. Nekako prepuščal sem ga.

Opazi sem pri drugih, da bolj trpijo zaradi odpora do vročine, kod pa od vročine same.

Da ljudje hitro postanejo nejevoljni, čim ni nekaj, kot bi oni hoteli. V resnici, pa še mnogokrat niti ne vedo, kaj hočejo.

Takrat je Blagoslovljeni živel pri Kosambiju, v gaju dreves Simsapa. S tal je pobral pet listov in vprašal menihe: Kaj menite, menihi, česa je več, listja v moji pesti ali vsega listja na drevju tega gaja?

Listja, ki ga Blagoslovljeni drži v pesti, je manj, Gosopd, listja v gaju je mnogo več. Ravno tako, menihi, je stvari, ki sem jih spoznal v neposrednem spoznanju več. Stvari pa, ki sem vam jih razodel, je samo nekaj. In čemu vem jih nisem razkril?

Ne obžaluj, da smo ljudje,
obžaluj našo nevednost.

Ne drezaj v panj mojega satovja,
če nisi s prizanesljivostjo zamrežen,
tvegaš ubodov skelenje.

Pišem o človeku, ki se je izgubljal v mnogoterosti podob in so te podobe odstopale od izvornih podob ljubezni.

Ko se človeku zgodi to, je edina in najboljša pot ven, da od teh podob le izbere te, ki so po njegovem bistvu najbližje izvornim podobam ljubezni. Namerno nisem napisal: "sledite kar ljubite", ker to pravijo že vsi in na koncu spoznajo, da tega kar ljubijo, resnično ljubiti ne morejo. Ta človek si je izbral samo srca. In zakaj samo srca? To mu je malo pomagalo, da se ni izgubljal v mnogoterosti, v kateri je prej taval.

Pogosto zamenjujemo varčnost s skromnostjo. Vendar skromnost je res vrlina celovitosti, drugače je ni. Resnično skromna je lahko samo celovita duša, ki se res ničesar nujnega za njo ne odreče, ter si ničesar, kar ji škoduje, ne prilasti in potrebuje samo to, da je celovita.

Res skromnost, je en žarek lepote, takšne celovite duše. Ne razjeda je na tisoče potreb, ki v večini razjeda današnega človeka. Naj nebi lahkomiselno rekli, skromnost je iz ljubezni, ampak da je skromnost nerazdvojivi del ljubezni v njeni celovitosti.

Sova kliče v noč,
oreh trka ob veje,
padajoč na tla.

Ep o Gilgamešu je pripoved, ki se je stoletja prenašala od očeta na sina in so jo nato približno dvatisoč let pr.n.št. v klinopisu, zapisali na dvanajst glinenih plošč. Gre za najmanj dve obdelavi, sumersko in staro - babilonsko, obe izhajata vsaj iz tretjega tisočletja pr. n. št. Prva pesnitev obravnava prerokbo, da bo Gilgameš postal kralj Uruka, zadnja pa vsebuje sporočilo o vesoljnem potopu, ki se sklada s poročilom v Svetem pismu.

1. plošča: Gilgameš da vklesati svoja dejanja na kamnito ploščo. Da obzidati mesto Uruk in zgraditi tempelj Eana, ki je posvečen Ištar boginji lepote in ljubezni. Gilgameš je dve tretjini bog; ena tretjina je človeška. Ko se ljudje nad njim pritožujejo, ustvari Aruru, mati bogov, Engiduja kot njegovo podobo.