Nekoč sem bral knjigo "Narcis in Zlatoust", če se ne motim je avtor Hesse.

Narcis je bil željan življenja, občasno je živel v samostanu, kjer je bil Zlatoust predavatlej teologije, filozofije in podobno. V tem samostanu je Narcis izdelal kip (bil je namreč kipar in slikar) matere Božje, Marije. Ko ga je Zlatoust zagledal (kip namreč) je ostal brez diha in zajokal ter priznal: Božanske lepote, ki žari iz skladnosti tega kipa jaz sam kljub svojemu znanju ne znam izraziti, sem ga pa zdaj končno začutil. Narcis je kot že tolikokrat ponovno ošel v svet in živel radoživo življenje. Ko je umiral, ga je Zlaotosut izpovedal, Narcis pa mu je dejal: Ni mi žal za moje divje življenje. Spoznal sem ljubezen in kot tak odhajam k bogu. Ko je umrl, je Zlatoust zajokal in si zaželel, da bi tudi on spoznal ljubezen, a je dobro vedel, da je vsem znanju navkljub, zanj prepozno.

Stojči, ne bom rekel, da si preveč pameten in da kot toliko drugih govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš. Imaš le svojo pot, ki je drugačna od moje. Želiš moje drugo lice? Izvoli, postrezi si. Odločitev je tvoja.

Boris

[ Odgovori na to | # ]