Dlje pride tisti, ki nosi vrečko z brezvrednimi stvarmi prav, kakor tisti, ki nosi bisere narobe.
Tisti, ki pa nosijo bisere prav, bodo z vso ljubeznijo, nekega dne, sprejeli vrečko z brezvrednimi stvarmi, in jo prav tako v ljubezni nosili.
In tisti, ki so nosili vrečko, z brezvrednimi stvarmi prav, bodo sprejeli bisere, ter jih nosili prav. In lažni dragulji bodo ugasnili, ker človek po njih več ne bo imel hrepenenja, in ne bo več možnosti, da bi ga premotili, ne vem in ne vprašam, kdaj bo prišel ta dan, ampak za njega živim in trpim, trpljenje in življenje mi zaradi tega ni težko.
In tako bo prišlo do prave spremembe, tako da se ne spridi niti reven niti bogat, in do pravega spreminjanja.
Zakaj bi pa samo enim bilo lažje, drugi pa naj bi nosili težo bremen, ko pa je prav, da se to izmenjuje, da vsak človek, ki nosi težo bremena, pride na lažje, vendar tako da se ne spridi. In tisti ki nosi lažje, da pride na težje, vendar tako da se ne spridi.
Tisti, ki narobe nosi lažje, postane mehkužen in lahkotnež, in misli da bo vse zmeraj tako šlo, tisti ki pa narobe nosi težje, se na težo naveže, postane obrekujoč, in očitojoč do drugih, in računa, da bo nekega dne, za svoje trpljenje, kot tak, poplačan, in to še v najslabšem primeru, tako kot si sam postavi.
Resnično, človek ne more dobiti nič več, kot je po darovalcu živlenja edinem prav. Dokler sta taka, oba, ne moreta imeti nič od tega, kaj se imenuje resnična sreča. Kaj mislite ali je mogoč ta dan? Odgovorite si sami.
Saj tudi sam, sem si na to vprašanje odgovoril, odgovoril in vem, da je to edino resnično hrepenenje človeka, ki je človeka vredno.
|