Rudi Kerševan: GLEDAM MODRO, VIDIM PLAVO

Ko sprejmem uboštvo, sem vseEno bog-at,
če se ne strinjam, sem pač siromak.

»Toliko sem se naučil od Boga, da se ne morem več imenovati kristjan, hindujec, musliman, budist, žid.«

»Če bi te Bog povabil na zabavo in bi dejal, da bodo vsi nocoj v dvorani Njegovi posebni gostje, kako bi ravnal z njimi, ko bi prišel? Res, res! In Hafis ve, da ni nikogar na tem svetu, ki ne bi stal na Njegovem plesišču iz draguljev.«

»Sedaj je čas, da spoznaš, da je vse, kar storiš, sveto. Zakaj ne bi sedaj vzpostavil trajno premirje med tabo in Bogom? Sedaj je pravi čas, da razumeš, da so bile vse tvoje ideje o dobrem in slabem le otroški učni pripomočki, ki jih pustiš ob strani, ko lahko končno živiš odkritosrčno in z ljubeznijo.«

Nekateri pravijo, da so težki časi, iščejo krivca, morda nehote pa pozabljamo, da smo tako imenovane krivce za stanje kakršno je oblikovali vsi mi.To pomeni, da lahko ta svet preoblikujemo in krivce odstranimo le mi sami in nihče drug namesto nas.

Pred davnimi časi so se prsti čudili kako to da jih je 10, ko pa je števil le 9. Najmanjši med njimi, Mezinec, jim je rekel: "Ljubi moji, pozabljate na to, da 0 je."

Nek slavni bojevnik pride k Hakuinu in ga vpraša:

- Mojster, ali zares obstajata Nebo in Pekel?

Namesto, da bi odgovoril, ga Hakuin vpraša:

- Kdo si ti?

- Jaz sem častnik osebne garde njegovega veličanstva cesarja.

Spoštovanje mrtvih ne sme
okrniti pravic živih.

Vozim s pasom vere pripet,
po cestah izkušenj me vodi
vesoljne zavesti triplet.

Ude pamet krmili, računalnik pa stroj,
bitje srca voljo poganja, gorivo motor,
menjavam prestave, večam hitrost, stopnje spoznanj,
oči so luči, nogi kolesa, roki volan.

Tisti, ki je iskal biser resnice, in se je zaradi njega spustil na dno morja, in ga končno našel, in res razumel njegovo govorico, ter jo poslušal in izpolnil, in iz nje zaživel, ne bo nikoli rekel tistemu, ki je isti biser našel na puščavskem pesku, ko ga je morje vrglo ven, in tudi razumel njegovo govorico, ter jo poslušal, in izpolnil in iz nje zaživel, tepec, glej kaj sem jaz iskal v globočinah morja, je tebi bilo kar dano.

In tisti, ki je biser našel na puščavskem pesku, ne bo nikoli rekel tistemu, ki se je za biser resnice spustil na dno morja, tepec, za to, kar sem jaz našel na puščavskem pesku, si se ti spuščal na dno morja. Ne, oba bosta vesela, da sta ga našla, si rekla da sta brata, ter da sta enaka, in iz resnice živela.

Nevarno žico sovraštva
izolira le ljubezen.

Moč ima tisti,
ki premaga samega sebe.

(Lao Tse, VI.-V. st.pr.Kr.)

V srečanju božanskosti,
iz dna najinih src,
ti prihajaš vame in jaz vate
v eksploziji sreče.

Stoyan Svet

Dogmatična trdota je podobna krhkemu porcelanu,
udarci argumentov drobijo njihov sijaj,
trdnost vrlin, pa je enaka prožnemu jeklu,
ki se ne lomi pod pritiski skušnjav.

Na nekem cvetličnem travniku, ob katerem je tekel bister studenček, je sedel Angel in milo jokal. Mimo je prišla mala deklica, ki se je ravno namenila, da bi nabrala lep šopek. V eni roki je nosila košarico, v drugi roki pa kanglico. Ko je zagledala jokajočega Angela, je stopila k njemu in ga vprašala: - Zakaj pa jokaš Angel? /vedeti je namreč treba,da znajo mali otroci in nekateri redki odrasli, takoj prepoznati Angela, ko ga vidijo./

-Kako ne bi jokal, je odgovoril Angel. - kaj ne vidiš kaj se je zgodilo?!
-Kaj se je pa zgodilo?, je radovedna deklica.
- Poglej vendar dobro glavice vseh teh cvetov! pravi Angel hlipaje.
In deklica se skloni in kaj vidi? Cvetni lističi vseh teh sicer prelepih cvetov, so bili kot zlepljeni in od njih se je cedilo nekaj rumenega in gnusnega.

»Uspeh ni ključ do sreče. Sreča je ključ do uspeha.«
Albert Schweitzer

Res je. Ni pomembno, kaj delate, ampak ali to radi počnete. Narave svojega dela včasih ne morete izbirati sami. Vedno pa se lahko sami odločite, kakšni bodo ob tem vaši občutki.

Tudi če vam vaše delo danes morda ni pisano na kožo, se potrudite in poiščite nekaj, kar bo v vaših očeh vašemu početju dalo smisel. Potem boste delo lahko opravljali z veseljem in ko ga boste imeli radi, boste zagotovo uspešni.

Barka je pristala ob majhni mehiški vasici, kjer je bil ameriški turist postrežen z okusno pečenimi ribami, ki jih je pripravil mehiški ribič. Ko jih je pojedel ga je vprašal koliko časa je potreboval, da jih je ujel.

Ne preveč, mu je odgovoril Mehičan.

Zakaj pa nisi ostal na morju dalj časa in jih ujel več, radovedno sprašuje Američan.

Mehičan mu je odgovoril, da je tako majhen ulov čisto dovolj za potrebe njegove družine.

Američan sprašuje naprej: Kaj pa delaš v preostanku časa?

Slovenijo smo očistili. Zdaj je čas, da jo še uredimo in polepšamo.
Smo sposobni tega, kar so naredili japonski pridelovalci riža?

Boris Kononenko

Riževa polja na Japonskem

Inkovski vladar Inka Pachacutec je šel nekoč po poti s svojim spremstvom in naletel na lisico, ki je ležala v blatu in so jo mimoidoči kamenjali. Inka je sestopil s svoje nosilnice, se približal lisici, jo zvlekel iz blata in vzel v roke. Prestrašena lisica ga je poskušala ugrizniti, zato so jo stražarji hoteli ubiti.

Toda Pachacutec je še naprej ljubkoval žival, dokler ni zaspala, stisnjena v njegovem naročju. Potem je dejal: »Ta lisica je takšna kot ljudstvo, ki ga napada in muči slab vladar. Če za njim pride dober vladar, bo ljudstvo še vedno mislilo, da je tudi on slab in ugriznilo bo roko, ki mu hoče dobro. Rešitev ni v tem, da trdimo, da je to ljudstvo hudobno, temveč mu je treba še naprej pomagati, dokler se ne prilagodi zamenjavi vladarja.«