Na spletni strani enaa.com pišejo, da se je Google odzval na zaskrbljenost uporabnikov glede zbiranja podatkov o brezžičnih (WiFi) omrežjih. Po novem bo imetnikom WiFi omrežij omogočil, da odstranijo svoje brezžično omrežje iz Googlove geolokacijske baze (opt-out sistem) in sicer tako, da na konec imena omrežja (SSID) dodajo "_nomap". Če se na primer vaše omrežje imenuje "Novakovi", lahko Googlu preprečite, da bi ga uvrstil v svojo geolokacijsko bazo tako, da ga preimenujete v "Novakovi_nomap".

V objavi na uradnem Googlovem blogu so pojasnili, da takšna rešitev po njihovem mnenju predstavlja primerno ravnovesje, saj dopušča, da uporabnik sam določi, ali želi, da je njegovo brezžično omrežje izločeno iz Googlove geolokacijske zbirke.

Povezovalni joga dogodek 27.11. ob 11h, Kongresni trg, Ljubljana

ČUTI.MISLI.DELUJ.
DOGODEK BO.

KDAJ?
27. 11. 2011 ob 11.00

Evropska unija se financira iz letnega proračuna, ki znaša 133,8 milijarde evrov. Sliši se veliko, vendar letni znesek predstavlja samo en odstotek družbenega proizvoda držav EU oziroma 235 evrov na prebivalca. Posamezni letni proračun temelji na večletnem finančnem okviru, ki v grobem predpisuje najvišje zneske (zgornje meje), ki so na voljo za vsako pomembno področje porabe proračuna Unije za sedemletno obdobje.

Večletni finančni proračun je tako mehanizem, ki zagotavlja, da je poraba EU predvidljiva in hkrati zavezana strogi proračunski disciplini. Po drugi strani ni le proračunski, pač pa tudi politični okvir delovanja Unije, saj določa, na katera področja bo Unija vložila v prihodnjih letih več ali manj skupnih sredstev.

Najnovejša raziskava analitske hiše IDC navaja, da so slovenski končni uporabniki tudi v lanskem letu za IT trošili manj. Potrošnja za IT je tako v letu 2010 upadla za 4,1 odstotka glede na leto prej, merjeno v konstanti ameriškega dolarja. Gre za nadaljevanje trenda iz leta 2009, vendar pa je stanje vseeno nekoliko boljše, saj je upad potrošnje v letu 2009 znašal 10,2 odstotka glede na leto prej.

”Potrošnja za IT v letu 2010 ni povsem okrevala po upadu v letu 2009. Slovenska podjetja in organizacije so se znašla pred številnimi izzivi ekonomskega okolja in tako se je obdobje ustavljenih investicij v letu 2009 nadaljevalo tudi v lanskem letu.  Še več, sredstva za IT so se nadalje krčila, saj so se finančne zmožnosti podjetij nadalje zmanjševale.

Urejanje prostora je v vsaki družbi odraz uveljavljenih razmerij, vrednot in pravnega reda. Tudi v Sloveniji je tako in stanje je kritično.

Kljub izjemno zapleteni in zahtevni prostorski in okoljski zakonodaji, ali pa ravno zaradi nje, se pri nas še širi razpršena gradnja in še naprej se v prostoru pojavljajo tudi nelegalne gradnje. Popustljivost do take gradnje je izjemna, še danes niso zastarale nelegalne gradnje zgrajene od leta 1967 naprej, rušitve in zaustavitve gradenj pa so izjema. Mediji javnost obveščajo o malverzacijah z zemljišči in o špekulativnih nakupih kmetijskih zemljišč, ki jih neustrezna zemljiška politika še spodbuja.

Javni in zasebni investitorji opozarjajo, da so postopki za pridobitev gradbenih dovoljenj predolgi, politika pa vztrajno obljublja poenostavljanje in krajšanje postopkov, ne da bi te obljube podprla z ugotovitvami o razlogih za zapletenost in dolgotrajnost postopkov. Ob vseh možnih priložnostih se govori o trajnostni razvojni paradigmi, ki pa ostaja prazna parola in se v praksi komajda kje tudi uveljavlja.

Že veste, kako boste volili 4. decembra? Morda vam bo pri odločanju o tem, komu boste dali svoj glas, v pomoč tudi neodvisni vodič po volilnih programih slovenskih strank. Nevladne organizacije, članice mreže Plan B za Slovenijo, smo namreč pripravile analizo programov strank, v kateri smo s stališča trajnostnega razvoja pregledale, ocenile in razvrstile programe 13 strank.

Analizo – zanimivo, presenetljivo in uporabno - preberite na spletni strani Plana B za Slovenijo - Pobuda za trajnostni razvoj.

Širite tudi vi glas o odsevu trajnostnega razvoja v strankarskih programih - posredujte to sporočilo svojim prijateljem, znancem, kolegom in ga objavite na socialnih omrežjih.

Usmerjeni žarki
Smeh, pozitivna energija in mešanica jezikov na mednarodni mladinski izmenjavi v Radencih

Izmenjavo »Fokus! Usmeri žarke« je organiziralo Društvo Center za pomoč mladim v sodelovanju s srbskim Medijsko-izobraževalnim centrom in makedonsko organizacijo za izboljšanje kvalitete mladih z motnjo v duševnem razvoju in njihovih družin PORAKA NOVA. Odvijala se je v Dijaškem domu Srednje gostinske in turistične šole v prleškem mestecu Radenci.

Izmenjava je financirana s sredstvi programa Mladi v akciji, ki je podprt s strani Evropske komisije. Nataša Hauzer, vodja slovenske skupine na izmenjavi je poudarila pomembnost mednarodnih mladinskih izmenjav: "Mednarodne mladinske izmenjave omogočajo mladim, ki drugače ne bi imeli priložnosti, mobilnost.

20. NOVEMBER, DAN OTROKOVIH PRAVIC. DOVOLJ JE IDEJ O KRŠENJU PRAVIC, SPLOH O KRŠENJU PRAVIC OTROK. TEGA NE DOVOLIMO!

Danes, 20. novembra praznujemo mednarodni dan otroka. Na ta dan je bila leta 1989 podpisana Konvencija o otrokovih pravicah (OZN), ki je prvi pravno zavezujoč mednarodni dokument, utemeljen na nediskriminaciji, otrokovem najboljšem interesu, pravici do življenja, preživetja in razvoja ter na načelu upoštevanja otrokovih stališč.

Cilj Konvencije, ki zagotavlja varstvo otrok na podlagi človekovih pravic, je zaščita otrok pred zanemarjenjem in zlorabo. Pravice v dokumentu pa lahko razdelimo na tiste, ki zagotavljajo skrb oziroma oskrbo (npr. državljanstvo, izobraževanje), zaščito (npr. pred izkoriščanjem  zloraba) in otrokovo pravico do soudeleženosti  (oziroma participaciji.

Med volilnimi programi strank obstaja ogromna razlika pri razumevanju trajnostnega razvoja in odzivanju na največje okoljske izzive prihodnosti, je pokazala analiza programov strank, ki so jo opravile nevladne organizacije, članice mreže Plan B za Slovenijo - Pobuda za trajnostni razvoj. Spodbudno je, da so se v povprečju zavedanje pomembnosti trajnostnih tem, stopnja razumevanja in vključevanje teh tem v programe povečali.

V primerjavi s programi strank za parlamentarne volitve 2008 so prav vse stranke, ki so bile vključene v obe analizi programov, svojo oceno povišale. Še vedno pa v večini primerov trajnostni vidik ni vpet v vse cilje, kar lahko označimo za nerazumevanje trajnostnega razvoja kot priložnosti za izhod iz krize.

CNVOS po zgledu kampanje Plan C izpred treh let tudi pred tokratnimi volitvami pripravlja skupno nevladniško pobudo Za razvoj NVO. Političnim strankam smo že zastavili več vprašanj glede problemov, s katerimi se NVO soočamo. Hkrati pripravljamo tudi celovit seznam ukrepov, ki bi jih prihodnja vlada morala sprejeti za okrepitev nevladnega sektorja. Segajo od različnih sprememb statusne zakonodaje in davčnih olajšav za donacije do pospeševalnih ukrepov za socialno podjetništvo in izboljšanja vključevanja javnosti v oblikovanje predpisov in politik.

Osnutek seznama bo pripravljen do 22. 11. 2011 in objavljen na spletni strani Za razvoj NVO. Če imate tudi sami kakšne konkretne predloge ukrepov, jih bomo veseli. Zbiramo jih na volitve2011@cnvos.si.

Na spletni strani enaa.com pišejo, razen aplikacij za navigacijo, je večina ostalih takšnih, ki prej kot ne škodljivo vplivajo na varnost v prometu. Svetla izjema je iOnRoad (za Android), ki vozniku pomaga držati pravilno varnostno razdaljo do vozila pred njim.

Aplikacija uporablja v mobilnik vgrajeno kamero in ostale senzorje, s katerimi določi kolikšno varnostno razdaljo bi morali ob določeni hitrosti vzdrževati do vozila pred vami. Poleg tega spremlja, ali upoštevate varnostno razdaljo ter vas v primeru prehitrega približevanja vozilu pred vami, zvočno in slikovno opozori na nevarnost trčenja.

Pri pametnih omrežjih gre za del tehnološkega razvoja celotne družbe in ne samo energetike. Ko sprejemamo različne cilje, se moramo zavedati, kakšen je skupni ekonomski učinek na nivoju države, ne pa kaj to pomeni samo za elektrogospodarstvo. Hkrati pa na težave, ki jih imamo na področju elektroenergetike zaradi vključevanja razpršenih virov in sistemov učinkovite rabe ne smemo gledati kratkoročno, ampak bolj globalno, s stališča celotnega gospodarstva.

Zavedati se moramo, da morajo imeti sprejeti cilji tudi ekonomske učinke v družbi: nova delovna mesta, razvoj novih podjetij. Tukaj vidim glavno dodano vrednost, pametna omrežja pa so samo eno izmed področij, ki naj bi v prihodnosti omogočili razvoj gospodarstva, je na prvi networking konferenci Tehnološke platforme za pametna omrežja povedal predsednik prof. dr. Igor Papič.

Predvčerajšnjim sem sanjal, da se nahajam v ozkem prostoru skupaj z ženo, ki hoče svoje tri male sinove (med 8. in 12. letom) naučiti streljati s pištolo. Trdim, da je to nekaj nesmiselnega. Ona ugovarja, češ da je nujno, ker obstajajo žuželke, ki se neverjetno hitro razmnožujejo (!). Kot dokaz mi kaže neko malo množico hroščev za nekim steklenim oknom.

V tistem trenutku zadoni strašen pok. Zaslepi nas ostra svetloba izstrelka. Streljal je najmlajši med dečki. Ob tem mi je bilo povsem jasno pokazano, da se petelina niti dotaknil ni. Strel je bil posledica nekega prikritega udarca po ročaju pištole.

Evropska komisija je dodelila nepovratna sredstva v podporo pobudam za boj proti nasilju in nestrpnosti v športu ter za izboljšanje upravljanja športa v Evropi. Dvanajst nadnacionalnih projektov je prejelo nepovratna sredstva v višini od 125 000 do 200 000 EUR v okviru svežnja „pripravljalnih ukrepov“ za uvedbo podprograma EU za šport, ki bo podprl tudi lokalne kampanje za spodbujanje telesne aktivnosti, socialnega vključevanja s pomočjo športa ter boja proti uporabi nedovoljenih poživil.

Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou je povedala: „Podpiranje športa na lokalni ravni je ena mojih prednostnih nalog. Brez evropskih sredstev številne športne pobude ne bi zaživele. Vsem dvanajstim projektom, ki prejemajo pomoč EU, želim veliko uspeha.“

Evropska komisija je v Firencah ustanovila Center za pluralnost in svobodo medijev, in sicer v okviru Centra Roberta Schumana za višje študije pri Evropskem univerzitetnem inštitutu. Slednji je bil za vodenje centra izbran zaradi dolgoletnih raziskovalnih izkušenj na področju evropskih zadev, Evropska komisija pa mu bo v ta namen dodelila nepovratna sredstva v višini 600.000 evrov.

Od decembra 2011 bo center, ki ga bo vodil profesor Pier Luigi Parcu, oblikoval nove zamisli o tem, kako zagotoviti visoko raznolike in svobodne medije, ter si prizadeval za dvig kakovosti razprave o pluralnosti medijev v Evropi.

Daljše čakanje, a boljši odgovori
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so ponovno vzeli pod drobnogled klicne centre desetih slovenskih ponudnikov mobilne telefonije in interneta. Po lanskem pregledu, ko so operaterjem v klicnih centrih zastavljali osnovna, splošna vprašanja, so bila vprašanja tokrat povsem tehnično obarvana. Skupni vtis je bil zagotovo boljši kot lani, saj so bili odgovori v večini primerov kvalitetnejši, žal pa so čakalna obdobja vse daljša.

Potrošniki, ki se obrnejo na pomoč v klicni center, pričakujejo hiter in suveren odgovor s strani svetovalca, a se pogosto zaplete že pri izbirah ob vzpostavitvi klica. »Največje število izbir je sicer manjše, a po vzpostavitvi klica vam pri Telekom Siolu, Amisu in Telemachu še vedno ponudijo štiri.

V petek, 28. 10. 2011, se je v ljubljanski dvorani Stožice zgodil Največji dobrodelni koncert v boju proti raku v Sloveniji pod imenom Nešteto razlogov za življenje. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je ob svoji 25. obletnici delovanja organiziralo koncert pod častnim pokroviteljstvom ljubljanskega župana Zorana Jankovića in ob podpori Poslovnega sistema Mercator, ki je za izvedbo programov ob 25. obletnici društva daroval 80. 000 EUR.

Na odru največjega dobrodelnega koncerta Nešteto razlogov za življenje so se uprizorili vsi štirje letni časi in temu prilagojeni nastopi.

Na spletni strani enaa.com pišejo, da greenwiški srednji čas (GMT) ne ustreza več zahtevam sodobne tehnologije, zato so se znanstveniki z vsega sveta zbrali na posvetu, na katerem želijo najti skupni jezik za uskladitev trenutnega časa.

GMT je že več kot 120 let v veljavi kot mednarodni standard za čas, toda zaradi nove definicije časa, ki ne temelji na vrtenju Zemlje, temveč na izjemno natačnih atomskih urah, povzroča vedno več težav. Sodobni sistemi, odvisni od merjenja časa, zahtevajo izjemno natančnost, ki pa je GMT zaradi usklajevanja z vrtenjem Zemlje ne more ponuditi. Zaradi tega si mnoge znanstvene srenje prizadevajo, da bi kot standard za merjenje časa vpeljali univerzalni koordinirani čas (UTC).

Na sramotilni steber tokrat postavljamo Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o. (LPP) in župana Mestne občine Ljubljana (MOL) Zorana Jankovića, ki sta se odločila povišati cene enkratnih voženj mestnega prometa v Ljubljani kar za 50 %. Kot smo lahko zasledili v medijih, nameravata LPP in župan Ljubljane, solastnik Javnega holdinga Ljubljana, katerega del je tudi LPP, na seji mestnega sveta konec novembra potrditi dvig cen vozovnic v mestnem prometu (kjer ima Jankovićeva lista večino).

Glavni razlog za podražitev cen naj bi bile vsakoletne izgube podjetja, hkrati pa pravijo, da prodajo premalo terminskih vozovnic. A podražili bodo tudi dijaške in ostale mesečne vozovnice, zato slednji razlog ni upravičen. V Focusu menimo, da to ni pravi način krpanja finančnega primanjkljaja v podjetju, ki se ukvarja z javnim prevozom ljudi. Kot ugotavljamo, javni potniški promet skoraj nikjer ni rentabilen, tudi če so linije polno zasedene.

Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami 36 nevladnih organizacij, združenih v mrežo Plan B za Slovenijo - Pobuda za trajnostni razvoj, vabi politične stranke k skupnemu delovanju za uresničenje tretjega razvojnega podviga.

V zgoščeni obliki Plan B za Slovenijo 3.0: Manifest za uresničenje tretjega razvojnega projekta povzema opis stanja na petnajstih aktualnih področjih trajnostnega razvoja in predlaga najpomembnejše ukrepe mandata 2012-2015. Z njimi lahko stranke Sloveniji omogočijo prehod v nizkoogljično družbo in zagotovijo dolgoročno razvojno uspešnost. Manifest bo služil tudi kot osnova za izdelavo primerjalne analize predvolilnih programov s stališča trajnostnosti, ki bo javno objavljena pred volitvami.

Največje ameriške banke so v enem samem mesecu izgubile več sto tisoč strank, ki so odnesli za 4,5 milijarde dolarjev.

Začelo se je z jeznim sporočilom komitentke Bank of America na spletnem družabnem omrežju Facebook, ker je banka nameravala uvesti pet dolarjev mesečne uporabnine za bančne kartice.

Njen poziv (spletnim) prijateljem, naj zaprejo račune v velikih bankah in denar prenesejo na manjše in uporabnikom bolj prijazne hranilnice, je eksplodiral v gibanje, ki ga je podprlo več deset tisoč ljudi, včeraj pa so razglasili mednarodni dan za zamenjavo banke.

Več na ...

Mavrični dan v Mariboru

10.12.2011

zabavno in zanimivo srečanje ezoterike, duhovnosti, astrologije, zdrave prehrane, alternativne medicine, zdravilstva, rekreacije, glasbe, kulture in otroških iger

ZABAVNO SREČANJE VSEH GENERACIJ!

Kdaj: 10.12.2011

Kje: V Zavoju 40 b, Maribor

Na spletni strani enaa.com pišejo, da se je podpredsednik Googla David Drummond sestal s francoskim ministrom za gospodarstvo. Novica sama po sebi ne bi bila nič posebnega, če ne bi Drummond razkril, da se Google zanima za gradnjo optičnega omrežja v Evropi. Dejal je, da "natančno preučijejo" možnosti, a pri tem ni navedel nobenega časovnega okvira.

Kot je znano, je Google lani v Združenih državah Amerike objavil razpis za pilotni projekt izgradnje optičnega omrežja, na katerega se je prijavilo več kot tisoč ameriških mest. Zmagal je Kansas City, katerega prebivalci bodo v prihodnjih letih dobili gigabitne optične povezave.