|  Mercator d.d. se je razvijal desetletja, tako da so njegov kapital povečevali zaposleni samoupravljavci, ki so svoje podjetje upravljali svobodno. Sami so imenovali direktorje in odločali o uporabi dobička. Samo oni so s podjetniško ustvarjalnostjo in varčevanjem povečevali družbeni kapital. Ves dobiček je pripadal samo zaposlenim. Šlo je za posebno obliko nerazdelne zasebne lastnine, ki je bila zelo podobna zadružni lastnini. Vsakdo je lahko v skladu s svojimi sposobnostmi napredoval v podjetju.
Politiki so leta 1990 samoupravna podjetja podržavili. Zaposlenim so vzeli v povprečju 80% vse njihove zasebne lastnine. Samo v delovno intenzivnih podjetjih so zaposleni na podlagi interne delitve in notranjega odkupa lahko pridobili več kot 50% vseh delnic. Lustratorji samoupravljavcev so uveljavili moralno načelo: »Tiste samoupravljavce, ki so bili najbolj uspešni je treba degradirati v manjšinske lastnike podjetja, ki so ga ustvarjali desetletja«. Politiki so prevzeli nadzor nad vsemi velikimi podjetji.
Ko so v Mercatorju po podržavljenju izvedli prenos lastnine od zaposlenih na zunanje lastnike, je bilo v podjetju 157.128.515 evrov osnovnega kapitala. Če bi politiki spoštovali določbe zakona o internih delnicah z dne 18. avgusta 1990, bi samoupravljavci podjetje v 10-ih letih, do leta 2000, dokapitalizirali najmanj za vsoto 50 do 100 milijonov evrov. Sveži kapital bi omogočil pospešen razvoj podjetja iz lastnih virov. Za razvoj bi se potrebovalo manj dragih kreditov.
Samo zaposleni so po podržavljenju povečevali kapital podjetja. Z dobrim poslovodenjem, zadrževanjem dobička in nizkimi plačami so kapital povečali za 668 milijonov evrov, tako da znaša na dan 31. 12. 2010 knjigovodska vrednost kapitala 825 milijonov evrov. Kapital so povečali za 5,25 – krat.
Donos na knjigovodsko vrednost kapitala je znašal samo 4,48%.
Prevzemna premija
Če je mogoče dobiti za depozit v banki 3,5% do 4% obresti, potem je jasno, da lahko sedanji zunanji lastniki Mercatorja d.d. dosežejo visok donos na kapital samo, če ob prodaji delnic dobijo prevzemno premijo. Samo če se proda kontrolni paket delnic novemu lastniku, je mogoče doseči nadpovprečno visoko ceno za delnico. Za tako rešitev se zavzemajo zunanji veliki lastniki in zunanji mali delničarji.
Agrokor naj bi Mercator kupil tako, da bo dobil velike dolgoročne kredite. Glavnico in obresti bo lahko odplačeval iz dobička Mercatorja. Novi lastnik bi kupnino v vrednosti 820 milijonov evrov dobil nazaj, če uporabi za to ves dobiček Mercatorja v povprečni vrednosti 30 milijonov evrov letno šele po 27-ih letih. Če gre ves dobiček Mercatorja za odplačilo kreditov Mercator ne bo imel sredstev za razvoj. Gre za megalomanijo, ki lahko potopi tako kupca kakor tudi prevzeto podjetje. Normalna vrednost take vrste podjetja je med 8 do 15 letnimi dobički.
Zato bo novi lastnik lahko pri sebi ekonomsko upravičil ta nakup tako, da bo moral na prodajne police plasirati svoje blago in predvsem tako, da bo odpustil veliko sedanjih strokovnih, vodstvenih in poslovodnih delavcev Mercatorja d.d. Dosedanje delo poslovodstva in skupnih strokovnih služb bodo morali prevzeti njegovi strokovni sodelavci. Za slovenske dobavitelje to seveda pomeni, da bodo mnogi izgubili svoj kakovostni tradicionalni tržni kanal.
Tudi pri prevzemanju podjetij veljajo določene zakonitosti. V povprečju se 80% neprijaznih prevzemov konča kot ekonomska polomija. Morda gre pri tem ekonomsko neutemeljenem prevzemu za uveljavitev interesov tistih, ki bodo dali kredite Agrokorju d.d. za financiranje prevzema. Če ne bo mogoče vrniti kreditov bo lahko postal lastnik obeh podjetij tisti, ki daje kredite za prevzem.
Mercator d.d. redno izplačuje dividende in to skorajda vse zunanjim lastnikom. Podjetje je prezadolženo, saj pride na 1 evro lastnega kapitala 2 evra obveznosti in kreditov. Stroški financiranja so zelo veliki in tudi to pogojuje manjše plače in manjši dobiček.
Gre za infrastrukturno slovensko trgovsko podjetje, ki zagotavlja domačim proizvajalcem prodajo na domačem in tujih trgih. Zaposlenim jamči redno delo, toda za nizke plače, saj znaša na zaposlenega letno bruto- bruto plača le 14.487 evrov in je pod slovenskim povprečjem. Če bi zaposleni postali lastniki vseh delnic Mercatorja d.d., bi imel vsak od 10630 zaposlenih na dan 31. 12. 2010 v povprečju kapital v nominalni vrednosti 77.670,00 evrov.
Če bi se zaposlenim vrnilo čisto vso njihovo podržavljeno lastnino, bi se naredile nove krivice zlasti tistim, ki so v dobri veri kupovali delnice Mercatorja po visokih cenah. Zelo bi prizadeli banke in druge zunanje lastnike. Zato je mogoče problem urediti na kompromisen način tako, da zaposleni dobijo kontrolo nad podjetjem ter vsaj polovico dobička, čeprav so edino oni ustvarili čisto ves dobiček.
Vrnitev podjetja zaposlenim
Denacionalizacija se lahko izvede zelo enostavno, tako da se vsem zaposlenim izplača del nerazporejenega in zadržanega dobička ali rezerv iz dobička v vrednosti 157.128.520 evrov v obliki delnic, tako da bi trajno kontrolirali več kot 50% osnovnega kapitala svoje gospodarske družbe. Delnice plača podjetje po nominalni vrednosti. Zaposleni bi pridobili 157.128.520 evrov vrednosti osnovnega kapitala. Dejansko gre za neko obliko udeležbe zaposlenih na ustvarjenem dobičku. Vsak zaposleni bi pridobil osnovni kapital v povprečni vrednosti 14.781 evrov oziroma kapital v povprečni vrednosti 38.835 evro.
Izplačila dobička zaposlenim
Če bi se na podlagi mojih zamisli zelene davčne reforme davčno razbremenilo to delovno intenzivno podjetje za okoli 34 mio. evrov, bi se lahko zvišali neto prejemki predvsem tistih zaposlenih, ki prejemajo podpovprečne plače za okoli 17 milijonov evrov, družba pa bi lahko izkazovala še dodatnih 17 milijonov evrov čistega dobička. Iz večjega dobička bi se lahko bolje nagrajevalo notranje delničarje, ne da bi se znižala izplačila zunanjim delničarjem.
Na podlagi zelene davčne reforme, bi se lahko dobiček povečal na okoli 47 milijonov evrov. Če bi se izplačevalo polovico vsega dobička zadnjega poslovnega leta oziroma skupno 23,5 mio. evrov, pa bi vsak zaposleni poleg plače prejel letno v povprečju še 1.105 evrov bruto dividende. Če bi se zaposleni odločili, da namesto dividende prevzamejo vsaj delno nove delnice, pa bi se družba lahko obogatila s svežim kapitalom.
Če bi zaposleni aktivni partnerji prevzeli svoje podjetje, bi se verjetno dogovorili, da ga vsi skupaj še dokapitalizirajo in zmanjšajo zadolženost podjetja.
Če bi vsak zaposleni v svojo multidružinsko partnersko družbo Mercator d.d. vložil v nakup svežega kapitala npr. polovico svoje davčno neobremenjene povprečne bruto - bruto letne plače, bi se lahko poslovni sistem dokapitaliziral z 77 milijoni evrov svežega kapitala. Zaposleni bi lahko prevzeli dolgoročni kredit npr. pri EBRD, ki bi ga zlahka odplačevali samo z prejeto dividendo. Ker bi se znižali stroški za kredite bi se dobiček Mercatorja dodatno povečal.
Prof.dr. Gojko Stanič, pravnik in politolog
http://www.gstanic.si/o-podjetju/
Denacionalizacija: Zaposleni naj prevzamejo večinski delež kapitala podržavljenih samoupravnih podjetij :
http://www.sem-si.si/volilna-enota-1-kranj.html |
NE ZAMUDITE
