Proračun EU – prevelik in administrativno pogolten?
sreda, 28. december 2011 @ 05:01 CET
Uporabnik: Sonce
EU mit V rubriki razkrivamo velikost proračuna EU v primerjavi z državami članicami in dejansko porabo sredstev EU za lastno delovanje, slovarček pa vam bo pomagal pri razumevanju dveh finančnih instrumentov.
Proračun EU – prevelik in administrativno pogolten? Da je proračun Evropske unije prevelik in da Unija večino denarja namenja za vzdrževanje lastnega birokratskega aparata, sta le dva izmed trdno zakoreninjenih mitov, ki krožijo med državljani EU. Pa v resnici tudi držita? Poglejmo nekaj dejstev.
Letni proračun Evropske unije za leto 2011 znaša približno 140 milijard evrov. Če ga primerjamo s proračuni vseh sedemindvajsetih članic Evropske unije skupaj, številke povedo, da je proračun Evropske unije manjši od proračuna srednje velikih evropskih držav, kakšni sta denimo Belgija in Avstrija. Predstavlja le en odstotek bruto domačega proizvoda sedemindvajseterice, medtem ko proračuni držav članic dosežejo kar 44 odstotkov celotnega BDP-ja.
Še več. Evropski proračun je vedno uravnotežen – kakršni so prilivi, takšni so tudi odlivi. In če govorimo o odlivih, je pomembno poudariti, da se kar 94 odstotkov vsega denarja prek politik in programov, ki z oprijemljivimi ukrepi pomagajo državljanom EU, vrne nazaj v države članice. Vsak od nas je tako leta 2010 v proračun dnevno vplačal povprečno le 67 centov.
Kar nas pripelje do drugega mita – da birokracija zase porabi večino proračuna. To preprosto ne drži, saj vidimo, da Unija za administrativne stroške namenja le šest odstotkov skupnega denarja, polovica teh šestih odstotkov pa gre za plače zaposlenih. Osebje izvaja in upravlja pomembne politike EU, ki imajo neposreden pozitivni učinek za državljane 27 članic, administrativni stroški vodenja Unije pa so manjši od proračuna pariške mestne uprave.
Mini slovarček EU
Instrument za povezovanje Evrope Instrument za povezovanje Evrope je nova shema za financiranje vnaprej določenih prednostnih nalog za vzpostavitev infrastrukture evropskega interesa s področja prometa, energije ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Upravljala ga bo Evropska komisija, financiran pa bo iz novega oddelka proračuna (s 40 milijardami evrov in še 10 milijardami iz kohezijske politike). Z instrumentom se bo okrepil notranji trg, omogočile se bodo medsebojne povezave med vzhodom in zahodom ter severom in jugom EU in ustvarila teritorialna kohezija, ki bo koristila nam vsem.
Instrumenti prilagodljivosti Poraba proračunskega denarja Evropske unije je zelo natančno določena in ne dovoljuje odstopanj. Da bi se Unija lahko odzvala na nepredvidljive okoliščine, kot so recimo humanitarne ali socialne krize, in druge okoliščine, ki niso predvidene v proračunu, je vzpostavila več instrumentov prilagodljivosti, ki ji to omogočajo: pomoč za nujne primere, namenjena predvsem državam nečlanicam;
solidarnostni sklad EU, ki državam članicam pomaga ob večjih katastrofah, denimo naravnih; evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, ki pomaga pri ponovnem vključevanju brezposelnih na trg dela; in t.i. instrument prilagodljivosti, ki pokriva natančno določene izdatke, ki jih ni mogoče financirati iz proračuna.
V rubriki razkrivamo velikost proračuna EU v primerjavi z državami članicami in dejansko porabo sredstev EU za lastno delovanje, slovarček pa vam bo pomagal pri razumevanju dveh finančnih instrumentov.
