Energetska revščina v sredozemskih državah - izkušnje s terena smo prevedli v priporočila za odločevalce
Za uspešno reševanje vse bolj pereče problematike energetske revščine je nujno povezovanje politik in zagotavljanje skladnosti med njimi. To je eden izmed poudarkov priporočil za odločevalce, ki so nastala v okviru mednarodnega projekta EmpowerMed, katerega koordinator je okoljska organizacija Focus. Zajemajo tako priporočila glede strukturnih sprememb kot tudi priporočila na treh presečnih področjih projekta: ženske, zdravje in poletna energetska revščina.

Pod koordinacijo Focusa, društva za sonaraven razvoj, so v preteklih dveh letih v šestih sredozemskih državah potekale različne dejavnosti za naslavljanje energetske revščine v praksi. Pri tem so projektni partnerji v Španiji, Franciji, Italiji, Sloveniji, Albaniji in na Hrvaškem dobili dober vpogled v dejansko stanje in vzroke zanj, kar je omogočilo nastanek priporočil za odločevalce, kako oblikovati celostne politike in katere ukrepe je potrebno prioritetno zasnovati za uspešno naslovitev problematike.

Posvet ob svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe
“Med digitalnim in zelenim obstajajo konflikti ter sinergije, a njuno povezovanje je za prehod v podnebno nevtralno družbo ključnega pomena,” so se strinjali udeleženci posveta Kje in kako se srečata zeleni in digitalni prehod?, ki je potekal v organizaciji mreže Plan B za Slovenijo, Mreže za prostor in Mreže NVO za vključujočo informacijsko družbo.

Udeležence posveta je po pozdravu organizatorjev nagovorila ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh z Ministrstva za digitalno preobrazbo, kjer so pripravili strategijo Digitalna Slovenija 2030, katere cilj je spodbujanje digitalne preobrazbe Slovenije v različnih segmentih.

Čas je za globalno AKCIJO za ohranitev biotske raznovrstnosti

Pred več kot desetimi leti so se populacije vrst zmanjšale za 30 %, danes pa za 69 %.

Ob mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti, ki smo ga praznovali včeraj, svetovna organizacija za varstvo narave WWF opozarja na dramatičen upad biotske raznovrstnosti v svetu.

“Čas za začrtanje ambicioznih ciljev in ukrepov ter pospešitev njihovega izvajanja je zdaj,” ob prenovi Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) izpostavlja več kot 60 okoljskih organizacij, ki se zavzemajo za ambiciozen NEPN, ki bo upošteval ugotovitve šestega poročila IPCC in sledil mednarodnim zavezam Slovenije.

V aprilu je potekalo javno posvetovanje glede scenarija posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki se je zaključilo v sredo prejšnji teden. Članice mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, ki skupaj združujeta prek 60 okoljskih organizacij, v procesu prenove NEPN sodelujejo že od samega začetka posvetovanja (jesen 2022) in so doslej pripravljavcem že posredovale svoja stališča in predloge. 

Pred pomembnimi pogajanji o sporazumu ZN o onesnaževanju s plastiko WWF navaja, da so globalne prepovedi, opuščanje in nadzorni ukrepi za plastične izdelke povsem izvedljivi in ??potrebni

Svetovna organizacija za varstvo narave WWF poziva vlade, naj podprejo globalne prepovedi in postopno odpravo škodljivih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, kot so plastični jedilni pribor, e-cigarete, mikroplastika v kozmetiki itd. Ta poziv prihaja pred pogajanji o sporazumu ZN o onesnaževanju s plastiko, ki bo potekal v Parizu od 29. maja do 2. junija 2023.

S podpisom zero waste zaveze za prihajajoči Dan Evrope Ekologi brez meja napovedujejo pričetek sezone prireditev z manj odpadki, ki so del mreže Zero waste Slovenija. Deset organizatorjev iz vse Slovenije si je zadalo cilj 90 % ločeno zbranih odpadkov in zmanjšanje skupnih količin odpadkov. 

Maraton treh src, Kino Otok, (Z)mešani festival in Art kamp so ta cilj in s tem zero waste naziv v preteklih letih že dosegli. Ponovno se na to pot podaja tudi Slovenski oglaševalski festival, prvič pa so zavezo za odgovorno ravnanje z naravni viri in odpadki sprejeli organizatorji prireditev Dan Evrope, Evropsko prvenstvo v veslanju na Bledu, Družinski piknik v parku, Tek štirih mostov in Mestna promenada Brežice.

Razmislek ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane
Ob nedavnem srečanju delovne skupine, ki se ukvarja s strategijo in akcijskim načrtom za manj izgub in zavržene hrane, smo udeleženci prileteli na realna tla - le še 7 žetev nas loči do leta 2030, ko bomo morali v skladu s cilji trajnostnega razvoja prepoloviti količino zavržene hrane. 

Dejstvo, da globalno zavržemo eno tretjino hrane, je znano. 14 % oz. za 400 milijard dolarjev se je ‘izgubi’ (food loss) na poti od njive do trgovine. Dodatnih 17 % pa k zavržkom (food waste) prispevamo gospodinjstva, trgovci in obrati za pripravo hrane. S temi 31 % hrane, ki pristane v smeteh, bi lahko nahranili 1,26 milijarde ljudi. Tako bi odpravili problem ene tretjine ljudi, ki nima dostopa do zdrave prehrane.

Dogovor še nima zagotovljenega vira financiranja
Osem evropskih držav je v belgijskem mestu Oostende podpisalo dogovor o spodbujanju vetrne energije v Severnem morju, kjer želijo proizvodnjo vetrne energije povečati za desetkrat, in sicer na 300 gigavatov do leta 2050.

V dokumentu so poudarili še, da je "ruska agresija proti Ukrajini in njeni poskusi izsiljevanja Evrope" s prekinitvijo dobav plina in nafte še pospešila proces zmanjševanja odvisnosti od uvoza fosilnih goriv in zmanjševanje njihove porabe.

Ekologi brez meja so si v sodelovanju z Občino Škofja Loka in ob podpori Lidla Slovenija zadnji dve leti s programom Hrana svoje mesto najde prizadevali zmanjšati količine zavržene hrane. Ob letošnjem Slovenskem dnevu brez zavržene hrane sporočajo, da so ukrepi padli na plodna tla. 

Po lanski izhodiščni analizi zavržene hrane v Vrtcu Škofja Loka in Dijaškem domu Škofja Loka so v sodelovanju s širšo skupino deležnikov izbrali ukrepe za zmanjšanje količin zavržkov, zaposleni v obeh ustanovah pa so ponovili večdnevno tehtanje. Tudi tokrat je bilo analiziranih več kot 16 tisoč obrokov, rezultati pa kažejo na uspeh vpeljanih ukrepov.

Ekološki dolg
Organizacija Global Footprint Network (GFN) vsako leto izračuna datum, do katerega vsi ljudje skupaj, na globalni ravni porabimo vse naravne vire, ki so na voljo za tisto leto. Ta dan ekološkega dolga se vztrajno in nezadržno pomika proti pomladi - Slovenija živi »na kredit« že od 18. aprila, svet pa od 28. julija.

Naš trenutni način življenja, ki je odvisen od prekomernega izkoriščanja naravnih virov, ogroža tako našo prihodnost kot prihodnost naših zanamcev. Ekološki dolg predstavlja idejo, da moramo za dolgoročni obstoj človeštva na Zemlji živeti znotraj meja biokapacitete in prilagoditi način življenja, da v določenem obdobju ne potrošimo več virov, kot jih lahko narava v istem obdobju obnovi. Da to dosežemo in hkrati ohranimo obstoječo kakovost življenja, si lahko pomagamo s konceptom ekološkega odtisa.

Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj tudi letos vabijo organizacije in posameznike k sodelovanju v Dnevu v rabljenih oblačilih, ki ga obeležujemo 23. aprila. 

Po podatkih raziskave Obleka naredi človeka izpred dveh let Slovenke in Slovenci v povprečju na leto zavržemo 12,3 kg oblačil na osebo. Velike količine teh oblačil (900 milijonov kosov) iz vsega sveta izvozimo v Kenijo, na globalno pokopališče hitre mode.

Kar 1 od 3 kosov izvoženih oblačil je tako slabe kakovosti, da takoj postane odpadek. K temu prispeva tudi dejstvo, da je 70 % naših oblačil izdelanih iz plastike.

V organizaciji društva Ekologi brez meja v Slovenskih Konjicah je potekalo letno zero waste srečanje. Vsebine za opolnomočenje lokalnih skupnosti na poti do družbe z manj odpadki je letos dopolnila še mednarodna konferenca na temo popravil.

Konferenca je tradicionalno potekala v eni izmed slovenskih zero waste občin. Štafetno palico je od Kranja prevzela občina Slovenske Konjice, kjer so se srečali predstavniki občin, komunalnih podjetij, gospodarstva, medijev in civilne družbe. 

V prvem delu so bile predstavljene različne dobre prakse, pasti in ovire k večji popravljivosti in pogostejšemu popravljanju na splošno. Nataša Šip s predsedništva Evropske komisije v Sloveniji je predstavila nedavni zakonodajni paket za pravico do popravila.

Nedavna raziskava o stališčih Evropejcev do zakona, ki bi od podjetij terjal odgovornost na področju podnebnih sprememb je pokazala, da večina podpira zakon, ki bi od podjetij zahteval zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

• Raziskava je bila izvedena v Avstriji, Belgiji, na Finskem, v Franciji, Nemčiji, na Irskem, Nizozemskem, Poljskem, v Sloveniji in Španiji. 

• Več kot 200 organizacij civilne družbe in posameznikov je podpisalo odprto pismo, v katerem pozivajo k večji odgovornosti podjetij za podnebne spremembe v svetovnih dobavnih verigah. 

• Stališča in potrebo po ambiciozni zakonodaji smo skupaj z drugimi organizacijami že večkrat izrazili, ponovno pa pred odločilnim glasovanjem o predlagani zakonodaji opozarjamo na pomanjkljivosti predloga in pričakovanji prebivalcev_k EU.

Revidirana Direktiva o energiji iz obnovljivih virov ne naslavlja realnosti podnebne krize
Pretekli teden dosežen dogovor o povečanju deleža obnovljivih virov energije (OVE) v skupni porabi energije v Evropski uniji kaže na še vedno prešibko ambicijo EU, da bi ustavila uničujoče prakse in učinkovito naslovila kruto realnost podnebne krize. Cilji v revidirani Direktivi o energiji iz obnovljivih virov (RED) ne upoštevajo večplastne krize, s katero se sooča Evropa.

V okoljski organizaciji Focus ocenjujemo tudi, da je EU izpustila še eno priložnost za zaščito gozdov - posodobljena zakonodaja ne bo zmanjšala odvisnosti od sežiganja lesa, prav tako ne bo spodbudila potrebnega opuščanja biogoriv iz soje in palmovega olja, ki so tesno povezana s krčenjem gozdov.

Podjetja morajo odgovarjati za kršitve človekovih pravic in okolja vzdolž celotne vrednostne verige
Podjetja s sedežem v EU za kršitve človekovih pravic ali uničevanje okolja ter izpuste toplogrednih plinov vzdolž svoje vrednostne verige pogosto ne odgovarjajo. Razlogi so različni; včasih niti ne poznajo svojih dobaviteljev, pogosto je sledljivost po celotni vrednostni verigi slaba, navsezadnje pa jih k temu tudi nič ne zavezuje.

Zločini proti lokalnemu prebivalstvu, uničenje pitne vode ali nehumane razmere delavcev na drugem koncu sveta pogosto žal ostanejo nekaznovane, žrtve pa bijejo trnovo pot, da dosežejo pravico - eden takih primerov je več desetletni proces proti podjetju Shell, ki je krivec za uničenje delte Nigra. Nova Direktiva EU o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti ima moč to spremeniti in popraviti.

Podjetja, občine in druge organizacije - vabljeni k sodelovanju pri evidentiranju dobrih praks
Umanotera in Focus sta odprla poziv za evidentiranje slovenskih dobrih praks zniževanja izpustov toplogrednih plinov. Iščejo praktične rešitve, ki so se zadnja leta razvile v Sloveniji in ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb ter k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja, hkrati pa prispevajo k razvoju novih poslovnih modelov, zaposlovanju in izboljšanju kakovosti bivanja. Deset najboljših praks bo z namenom prenosa v druga slovenska okolja predstavljenih široki javnosti.

Uspešne zgodbe dobrih praks navdihujejo in kažejo, da so korenite spremembe na poti v nizkoogljično družbo ne le možne, temveč prinašajo tudi vrsto sinergijskih učinkov: ustvarjajo prihranke in nova zelena delovna mesta, ponujajo inovativne rešitve in razvojne priložnosti, varujejo okolje in zdravje ljudi ter zvišujejo kakovost bivanja.

Led slovenskih ledenikov najverjetneje izvira iz male ledene dobe, kaže nova raziskava slovenskih ledenikov. Doslej starosti slovenskih ledenikov namreč nismo poznali. Ledeniki so zrcalo porušenega naravnega ravnovesja, so poudarili ob predstavitvi končnih rezultatov projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking. Površina, debelina in prostornina ledenikov pod Triglavom in Skuto v zadnjih desetletjih upadajo.

Krčenje ledenikov je slikovita ponazoritev posledic podnebnih sprememb. Še posebej občutljivi nanje so manjši ledeniki na robu Alp, med njimi obe slovenski ledeniški zaplati, preostanka nekdanjih pravih ledenikov. Obstoj obeh ledeniških krp omogočajo izrazita senčna lega, občasne nadpovprečno snežne sezone in sneg, ki ga prinesejo na površje ledenika snežni plazovi in veter, poudarjajo ob zaključku projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking.

Ob mednarodnem dnevu gozdov: gozdovi so naše skupno bogastv
21. marec je mednarodni dan gozdov. Letošnjega bodo v okoljski organizaciji Focus obeležili nekaj dni kasneje, 25. marca, ko bodo skupaj z Mestno občino Maribor organizirali Dan za Stražun, posvečen urbanemu gozdu v Mariboru. To bo prvi v nizu dogodkov, ki bodo del participativnega procesa za pripravo vizije upravljanja Stražuna.

Na ta dan bo od 10. ure naprej potekala čistilna akcija, hkrati pa bodo vsi občani in občanke imeli možnost sodelovati na posvetu, kjer bodo lahko predstavili svoja mnenja in predloge za prihodnost Stražuna.

Skupina Sun Contracting, ki deluje v petih evropskih državah, ima za seboj že nekaj večjih fotovoltaičnih projektov. Eden najpomembnejših se trenutno izvaja v spodnjeavstrijskemu mestu Krems: sistem odprtega prostora s fotovoltaično močjo osem megavatov. Naročnik: voestalpine Krems GmbH.

Fotovoltaični sistem z nazivno močjo približno osem megavatov se razprostira na več kot 65.000 kvadratnih metrih, na severni strani objekta tega avstrijskega jeklarskega velikana. Industrijsko območje v Kremsu predstavlja le del obsežnega projekta – saj se je to, eno izmed vodilnih jeklarskih podjetij na svetu, zavezalo, da bo do leta 2050 doseglo popolnoma podnebno nevtralno proizvodnjo jekla.

Naš planet ima omejene zaloge virov energije, hkrati je energija draga, zato je prav, da vsak izmed nas preveri v svojem domu, kako lahko aktivno varčuje z energijo. Zaradi učinkovite rabe energije naše udobje in kakovost življenja ne bosta prav nič slabša.

Z nekaterimi preprostimi spremembami lahko prihranimo precej energije in denarja. Zaradi napačnih navad lahko porabimo od 30 do 40 odstotkov več energije, kot če bi ravnali premišljeno.

Navade, ki bi jih morali opustiti, so: prižgane luči, čeprav je dovolj svetlo, vklapljanje napol praznega pomivalnega ali pralnega stroja, neredno čiščenje filtrov v napravah, neredno odstranjevanje ledu iz zamrzovalnika, kuhanje brez uporabe pokrovk ali prepogosto odpiranje hladilnika oziroma razmišljanje pri odprtih vratih, kaj bi vzeli iz njega.

Ekologi brez meja, Lidl Slovenija in občina Škofja Loka nadaljujejo z izvedbo občinske iniciative za manj zavržene hrane Hrana svoje mesto najde. V drugi sezoni se na podlagi pridobljenih meritev osredotočajo na uvajanje ukrepov za manj zavržkov.

Ekologi brez meja so lani ob podpori Lidla Slovenija in v sodelovanju z zero waste občino Škofja Loka zagnali program za raziskovanje zavržene hrane na ravni lokalnih skupnosti, v sklopu katerega so se posvetili tako gospodinjstvom kot javnim ustanovam.

Slednje v ospredje postavljajo v nadaljevanju programa. Analiza skupno več kot 16 tisoč obrokov v osmih enotah Vrtca Škofja Loka in Dijaškem domu Škofja Loka je izpostavila glavne izzive in možne rešitve ter priložnosti za prihranke, ki jih deležniki implementirajo to pomlad.

Lani sta naše delo med drugimi zaznamovala dva dogodka, za katera smo si obljubili, da ne sme obveljati ‘prvič in zadnjič’. Zato z veseljem napovedujemo, da ‘drugič’ že trka na spomladanska vrata.

25. maja 2022 smo v Kranju po dolgem času in prvič čisto zares organizirali letno zero waste srečanje. Dogodek, ki nudi prostor za izpostavljanje dobrih praks, proslavljanje mednarodnih dosežkov in zagotavljanje novih sodelovanj. Dogodek, ki poveže predstavnike občin, komunalnih podjetij, turističnih organizacij in občanov.

Prebivalstvo s podeželja je izpostavljeno višjemu tveganju za energetsko revščino in socialno izključenost, obenem pa je deležno manj spodbud za prenove in pravičen prehod od tistega v urbanem okolju. Da bi reševali pogosto prezrte izzive, bo projekt RENOVERTY, ki ga v Sloveniji izvaja okoljska organizacija Focus, spodbujal energetsko učinkovite prenove stavb v energetsko revnih gospodinjstvih na podeželskih in primestnih območjih.

Približno 35 milijonov državljanov EU (okoli 8 % prebivalcev) v letu 2020 v svojih domovanjih ni zmoglo vzdrževati ustrezne toplote. Z višanjem cen energije in ruskim napadom na Ukrajino je bilo zelo verjetno prizadetih še veliko več državljank in državljanov EU. Evropska komisija je s pomočjo svojih politik (sveženj Čista energija za vse Evropejce, Nacionalni energetsko podnebni akcijski načrti, sveženj Pripravljeni na 55) in pobud kot so Svetovalno vozlišče za energetsko revščino (EPAH), odločena zaščititi ranljive skupine ljudi, zato projekt RENOVERTY, sofinanciran v okviru programa LIFE, sledi tem usmeritvam s spodbujanjem energetsko učinkovitih stanovanjskih prenov energetsko revnih gospodinjstev v Srednji in Vzhodni Evropi, Jugovzhodni Evropi ter v državah južne Evrope.