Energetika in njen vpliv na družbo, ekonomijo in varnost je mnogokrat v našem fokusu. Vendar vse to vodi do nečesa mnogo večjega - do prehoda v trajnostni energetski sistem. Kakšna pa je pot do tja?

Na to so na včerajšnjem Slovenskem energetskem forumu, ki je potekal v Hiši EU v Ljubljani, skušali odgovoriti deležniki v slovenski energetiki, od strokovnjakov in inovatorjev, do raziskovalcev iz nevladnih organizacij, začeli pa so pri tem, kje smo pravzaprav danes. In na to sta jih s svojima pronicljivima pogledoma in odkritimi povabili v ukrepanje spomnili klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj in kuratorka Ekocivilizacije ter nekdanja evropska komisarka za promet dr. Violeta Bulc.

»Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da je letošnji 17. november prvič v zgodovini presegel mejo segrevanja 2 stopinj Celzija glede na predindustrijski čas, leto 2023 pa je celo najtoplejše v zadnjih 125.000 letih in v zadnjih desetletjih smo imeli tudi deset najtoplejših let. Pa vendar smo po drugi strani tudi priča izjemnim premikom v energetiki in napredku zelenih tehnologij. Ni več dvoma, da so obnovljivi viri ne samo najbolj zelena rešitev, ampak tudi najugodnejša rešitev, kar vidimo pri eksponentni rasti sončne in vetrne energije.

Kitajska je samo v letošnjem letu, do meseca septembra, postavila za 130 GW solarnih kapacitet, kar je več kot ves ostali svet skupaj. Prav tako je zaznati izjemen premik na področju e-mobilnosti; v EU naj bi v drugem delu letošnjega leta delež prodanih električnih vozil dosegel kar 25 odstotkov vseh prodanih vozil,« je v uvodnem nagovoru Slovenskega energetskega foruma nanizala Urška Jež, direktorica in ustanoviteljica podjetja Transformation Lighthouse, ki se primarno ukvarja s spremembami in inovacijami ter startupi - in to vse več na področju trajnosti -, ekipa Transformation Lighthouse pa je organizirala tudi včerajšnji dogodek. Ta je bil po besedah Ježeve namenjen spodbuditvi konstruktivne komunikacije med tehniki in klimatologi oz. ekologi, podjetniki oz. investitorji in vladniki ter nevladniki.

Roman Bernard, NGEN: Prihodnje leto bo leto 'solarnih viškov'
Da bo prihodnje leto izrazito glede viškov elektrike iz sončnih elektrarn, je v uvodnem delu Slovenskega energetskega foruma izpostavil Roman Bernard, ustanovitelj in solastnik podjetja NGEN, ki je specializirano za razvoj in tehnološke rešitve za shranjevanje električne energije, aktivno pa je tudi na trgu prožnosti. »Imamo sistemski problem, zato so hranilniki pomembni.«

Kot je poudaril, zelenega prehoda ne izvajamo zato, da bi ugašali sončne elektrarne, pri čemer je dodal, da ima tudi Slovenija že nameščenih 1 GW solarnih kapacitet. Kot pravi, moramo tako v prvi fazi z baterijskimi sistemi poskrbeti, da bomo 'zadržali energijo v 24-urnem ciklu', torej ne gre le za sezonsko shranjevanje.

Se pa po Bernardovih besedah zeleni prehod začne pri politiki; tudi NGEN je lahko leta 2018 ponudil svoje poslovne modele in rešitve trgu, ker so bile tovrstne tržne storitve omogočene s strani Agencije za energijo, je delil lastno izkušnjo. Obregnil pa se je še ob aktualno regulacijo cen, zaradi katere po njegovem v Sloveniji trenutno nimamo zares delujočega trga električne energije in s tem se bomo morali prej ali slej soočiti, je opozoril in se na koncu dotaknil še pomena zagotavljanja kibernetske varnosti, ki je še sploh pomembna prav na področju oskrbe z energijo.

Energetske varnosti so se v luči trenutnih geopolitičnih razmer dotaknili tudi ostali govorci na Slovenskem energetskem forumu, v ospredje pa so postavili tudi nujnost reševanja energetske revščine. Prav zaradi nepredvidenih dogodkov oz. tveganj zanje, kot so naravne nesreče (avgustovske poplave), kibernetski napadi, epidemija in nazadnje še vojne, zahteva načrtovanje trajnostne energetske prihodnosti z odpornejšimi sistemi vključitev vseh možnih deležnikov. Slovenski energetski forum je tako vzpostavil komunikacijski most med slednjimi, bodo pa po besedah organizatorjev s tem odslej nadaljevali.

Odmev strokovnjakov v prihodnost
Nekateri strokovnjaki, ki so sodelovali v programu včerajšnjega foruma, so bili tudi sogovorniki Tine Štrukelj, direktorice podjetja Infinite Pure Solutions, v novem podcastu, posvečenem trajnostnim temam 'ECHO - odmev v prihodnost'. Dr. Violeta Bulc, ki je bila tudi uvodničarka in razpravljavka v tretjem sklopu Slovenskega energetskega foruma, posvečenega pospeševanju inovacij in aktivnosti na področju razogljičenja, je tako tudi v Tininem podcastu poudarila, da je vprašanje pravičnosti in vključenosti v zeleni prehod ključno, če želimo res trajnostni prehod oz. trajnostno energetsko prihodnost. Kot je poudarila, je pomembno tudi, da vemo o čem govorimo, ko govorimo o pravičnem prehodu.

Trenutno se namreč, tako Bulčeva, nahajamo »v zelo zanimivem« ciklu planeta Zemlja in v vsakem ciklu se dogajajo večje spremembe - tudi podnebne -, a naša civilizacija je te cikle še nekoliko pospešila, in to predvsem s svojim odnosom do narave in s tem do Zemlje same. Civilizacija, ki je predvidevala neomejene planetarne vire, je namreč s svojim ravnanjem začela ogrožati lasten obstoj. Vremenski in podnebni cikli pa so po njenih besedah najbolj pogost vzrok za propad neke civilizacije in zato je čas za prebuditev spoznanja, da je Zemlja bitje in da se je treba s tem zavedanjem do nje tudi ustrezno obnašati.

Podkast 'ECHO - odmev v prihodnost' z dr. Violeto Bulc je dosegljiv na: www.youtube.com/watch?v=MCXG3xmJd78.

Je pa vse bolj pereč problem energetska revščina, je v sklopu, posvečenem pravičnosti in vključenosti v zeleni prehod, pa tudi v podcastu 'ECHO - odmev v prihodnost', spomnila direktorica Eko sklada mag. Mojca Vendramin. Ta je, kot je dejala v podcastu, skupek treh dejavnikov, od (pre)nizkih prihodkov posameznikov, posledično materialne ogroženosti in slabo vzdrževanih objektov, v katerih bivajo, ter visokih cen energije.

Na Eko skladu tako že pripravljajo nov poziv, na katerem bodo v prednosti prejemniki socialnih transferjev, zaključujejo pa tudi projekt Zero500, v okviru katerega so s pomočjo kohezijskih sredstev energetsko obnovili 425 energetsko siromašnih gospodinjstev, pripravljajo pa še podoben projekt zamenjave starih kurilnih naprav, kjer bo mogoče pridobiti kar 100-odstotno subvencijo.

Samo lani je Eko sklad dodelil približno 90 milijonov evrov subvencij (povprečje zadnjih let je 70 do 80 milijonov evrov) in približno 50 milijonov kreditov. S tem so spodbudili pol milijarde zelenih investicij, s tem pa je bilo doseženih prihrankov za 300 GWh energije, kolikor energije letno proizvede denimo večja hidroelektrarna.

Slovenska gospodinjstva tako vsako leto porabijo približno deset milijonov evrov manj sredstev za stroške energije, prevedeno v delovna mesta pa omenjene pol milijarde zelenih investicij ustvari tudi približno 10 tisoč zelenih delovnih mest. Sredstva Eko sklada so lani prinesla učinke primerljive s prihranki energije v višini 300 GWh, kolikor letno proizvede večja hidroelektrarna, in za pol milijarde zelenih investicij, ki so prinesle približno 10 zelenih delovnih mest, je v podcastu Tine Štrukelj nanizala Vendraminova in dodala, da je po ocenah da je v Sloveniji danes energetsko siromašnih okoli 7 % gospodinjstev, kar predstavlja približno 65 tisoč gospodinjstev oz. približno 100 tisoč ljudi.

Podkast 'ECHO - odmev v prihodnost' z mag. Mojco Vendramin je dosegljiv na: www.youtube.com/watch?v=GmrwoLs0OCk.

Strokovnjaki so se strinjali, da bodo za prehod v trajnostni jutri nujne inovacije ne le na tehnološkem področju, ampak tudi na socialnem oz. sociološkem. Dr. Jonas Sonnenschein, vodja projektov pri nevladni organizaciji Umanotera in predstavnik nevladnih organizacij v Podnebnem svetu, ki je kot okoljski ekonomist doktoriral iz zelene rasti in hitrega razogljičenja, je tako v Tininem podcastu dejal, da je doseči spremembe socialnih in kulturnih norm evolucijski proces, ki bo zelo počasen brez zunanjih spodbud.

Po njegovem mnenju sicer že čez dve ali tri desetletja v slovenski energetiki, ki vključuje mešanico hidro-, premogovne in jedrske energije, sistem ne bo več vzdržen, pač pa bomo morali imeti veliko bolj fleksibilna omrežja, začenši z distribucijskimi, da bodo prenesla nove obnovljive vire energije, namesto da bi se zanašali na uvoz električne energije.

»V tem delu Evrope bomo imeli v prihodnosti velike deleže sončne in vetrne energije, kar je prav tako priložnost, in to z ekonomskega vidika, ne le z vidika dosege trajnostnih ciljev,« je povedal. Četudi ne vemo natanko, kakšen bo naš elektroenergetski sistem čet dvajset, trideset let, pa zagotovo vemo, da bo zelo drugačen od današnjega, pravi in tako prepoznava predvsem priložnosti v prehodu na večji delež obnovljivih virov energije, pri čemer pa - tako kot ostali govorci na forumu – izpostavlja tudi pomen učinkovite rabe energije.

Podkast 'ECHO - odmev prihodnost' z dr. Jonasom Sonnenscheinom je dosegljiv na: www.youtube.com/watch?v=S6BXXXy1Q_A.

Da je sicer Slovenija po rabi obnovljivih virov na repu EU in ima tako še precej potenciala, a tega je treba tudi smotrno izkoristiti, pa je - enako kot v svojem uvodnem pozdravu na forumu državna sekretarka z ministrstva za okolje, podnebje in energijo mag. Tina Seršen - poudarila tudi dr. Lidija Živčič iz Focus društva, ki je v podcastu 'Echo - odmev v prihodnost' kot nesmiselne ocenila sočasne pogovore o gradnji novega jedrskega bloka, o podaljšanju tako obstoječega jedrskega bloka kot o podaljšanju šoštanjske termoelektrarne, skratka  le o »več, več, več«, ne bo pa denarja za potrebne nove obnovljive vire in demokratizacijo energetskega sistema.

Bomo pa pri tem potrebovali tudi več vetrnic, a tudi o teh bi se morali po njenem drugače pogovarjati. »Namesto da pridemo z nekim predlogom v lokalno skupnost, stopimo v lokalno skupnost z vprašanjem, kaj si lokalna skupnost sploh želi,« je neposredna, pri čemer znova poudarja, da bo prav to korak v smeri 'pravičnega prehoda za ljudi in z ljudmi'.

Podkast 'ECHO - odmev v prihodnost' z dr. Lidijo Živčič je dosegljiv na: www.youtube.com/watch?v=f-RoYP61GZ4.

Da v Sloveniji skupaj porabimo približno 55 TWh energije, od tega 14 TWh električne energije, in da bi morali vsak energetski vir gledati iz vsaj petih vidikov - z ekonomskega, tehničnega, podnebnega, socialnega in naravovarstvenega -, pa je v zadnjem podcastu v seriji 'Echo - odmev v prihodnost' nanizal mag. Izidor Ostan Ožbolt iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost, ki je tudi magistriral iz dekarbonizacije slovenskega elektroenergetskega sistema na ljubljanski Ekonomski fakulteti, kot predstavnik gibanja mladih pa je imel na Slovenskem energetskem forumu tudi sklepno misel.

Po mnenju gibanja mladih za podnebno pravičnost pa posledic zelenega prehoda ne bi smel nihče občutiti kot negativnih, je med drugim poudaril Ostan Ožbolt, ki zeleno tranzicijo prepoznava kot pozitivno z vseh mogočih družbenih vidikov, najbolj celovit okoljsko-socialno-politični program pa je po njegovem tisti iz leta 2019, ki vključuje tudi denimo 4-dnevni delovni teden, kar ima prav tako močno okoljsko komponento. Da bi moral biti zeleni prehod pravzaprav nova paradigma pa je med drugim tudi poudarila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Podcast 'ECHO - Odmev v prihodnost' z mag. Izidorjem Ostanom Ožboltom je dosegljiv na: www.youtube.com/watch?v=94kX1erPF5Y. 

Transformation Lighthouse d.o.o.