Pregledali smo 202 kozmetičnih izdelkov v Sloveniji - skoraj četrtina vsebuje mikroplastiko in sintetične polimere

Evropska unija se končno počasi odreka mikroplastiki, ki jo namenoma dodajamo izdelkom. Koliko jih je prisotnih pri nas je lani preverila praktikantka Brina Staniša.

Ja, res je: ne le, da mikroplastika nastaja z razpadom večjih kosov plastike na drobne kose, ampak včasih jo namenoma proizvajamo in dodajamo izdelkom. Od rabe v kozmetiki in osebni negi (kot eksfoliant, emulgator ali poceni polnilo), na športnih igriščih do abrazivnega brušenja (peskanje, a ne s peskom).

Imamo bolj trajnostne alternative, vseeno pa je izgleda kozmetični lobi izredno močan, saj imajo nekateri zakonodajni ukrepi tudi po 12 let prehodne dobe!

Morda dobimo še nekaj dodatnih omejitev preko sprememb evropske zakonodaje, ki se tiče pnevmatik in plastičnih peletov. Oba dokumenta sta namreč trenutno v ponovni obravnavi. Po drugi strani pa je trenutna Evropska komisija opustila načrte za preprečevanje nenamernih izpustov mikroplastike, ki prevladujejo, saj jim je zmanjkalo časa.

Poznamo čez 500 različnih vrst dodane mikroplastike, tako da smo potrošniki v nehvaležnem položaju - kako jo prepoznati, tudi če je navedena med sestavinami? V pomoč nam je lahko mobilna aplikacija Beat the microbead (v naslovu namenoma slabo prevedena), ki nam po skeniranju sestavin sama pove ali je v izdelku prisotna mikroplastika ali ne. Analiza 7704 različnih izdelkov za osebno nego in kozmetiko sta pokazala, da večina izdelkov popularnih znamk vsebuje mikroplastiko.

Kako pa je v Sloveniji? Brina je obiska pet trgovin (DM, Nama, Mercator, Muller, Spar) in z aplikacijo preverila sestavine izdelkov, ki so bili naprodaj. Zobne paste, kreme, olja, ličila, šamponi, izdelki za nego dojenčkov ...

Od 202 pregledanih izdelkov je bila skoraj točno četrtina neustreznih. To pomeni, da so vsebovali ali namenoma dodano mikroplastiko (22 od 47) ali pa sintetične polimere (26 od 47), o katerih se še ne ve dovolj za isto uvrstitev, znana pa je toksičnost. Med potrjenimi spojinami sta prevladoval dimetikon in natrijev poliakrilat, med ostalimi pa polisorbat. Nič znanega torej in malo verjetno, da bi nam skočile v oči med branjem sestavin.

Po vrstah izdelkov je bilo največ najdb v maskah, kremah in dezodorantih. Vsi izdelki namenjeni dojenčkom in malim otrokom so bili na srečo brez. Med proizvajalci pa so izstopali Garnier (4 od 8), Max Factor (4 od 10) in L'Occitaine (6 od 16).

Upamo, da bo takih izdelkov v ponudbi vedno manj in to še pred zakonodajnim rokom. Do takrat pa lahko vsebnost take in drugačne mikroplastike z aplikacijo preverjamo sami. In seveda nagrajujemo proizvajalce, ki je ne uporabljajo ter pritiskamo za spremembo na ostale.

Avtor: Jaka Kranjc

Vir: http://ebm.si/o/sl/