Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: zelene politike morajo biti tudi pravične
Z zaključno razpravo se bo danes končala Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023, ki je v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE potekala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Petdnevni dogodek je obsegal predavanja 12 tujih predavateljev in predavateljic, štiri okrogle mize in številne razprave o perečih okolijskih in družbenih problemih današnjega časa. Z različnih perspektiv in disciplin je bilo zlasti obravnavano vprašanje, kako izvesti nujen zeleni prehod in se spopasti z okolijsko krizo brez poglabljanja neenakosti.

Posledice globalnega segrevanja oziroma okoljske krize nasploh vplivajo na vse nas, vendar imajo različne učinke na različne regije sveta, razrede, skupine ljudi in druga živa bitja. Praviloma so najbolj prizadeti tisti, ki so najmanj odgovorni zanje. Neenakost in z njo povezane nezaželene družbene učinke pa lahko poglabljajo tudi politični ukrepi za zaščito okolja in podnebja.

Osrednji poudarek letošnje izvedbe Mednarodne poletne šole politične ekologije v organizaciji Focusa, društva za sonaraven razvoj, Fakultete za družbene vede, Umanotere, Eko-kolektiva, Inštituta za ekologijo in Časopisa za kritiko znanosti, je bil, da je zeleni prehod vsekakor nujen, ni pa dovolj, da so zelene politike samo zelene.

»Lažje je naslikati utopijo kot pa ovire na poti do te utopije. Tako je tudi pri zelenem prehodu. Zelene politike res vodijo v zeleno prihodnost, toda kakšni bodo družbeni odtenki te zelene? Pomembno je, da razmišljamo večplastno,« je uvodoma izpostavil prvi med govorci, raziskovalec z univerze v Gentu, dr. Max Ajl, avtor knjige Ljudski zeleni dogovor, ki je kritika obstoječih programov prehoda k zelenim virom globalnega severa.

Podobno je ob koncu dogodka strnil tudi dr. Roland Ngam, vodja področja podnebne pravičnosti v južnoafriški pisarni Fundacije Rosa Luxemburg: »Mednarodna poletna šola je bila res zelo vsebinsko bogat dogodek, saj je združila ljudi z različnih delov sveta v refleksiji pravične tranzicije in družbe post-rasti. Zelo me razveseli, ko vidim, da tudi mlajše generacije, jutrišnji voditelji, prav tako reflektirajo ekonomske modele, ki ne temeljijo na nenehni rasti BDP. Tranzicija je seveda dobra, tudi novi viri energije so dobri, ampak hkrati moramo pogledati od kod prihajajo viri za nove tehnologije ter pristopiti zelo previdno, da se ne ponovijo kolonialni vzorci iz preteklosti.«

Dodana vrednost - interdisciplinarnost
Namen Mednarodne poletne šole politične ekologije 2023: Preseganje neenakosti zelenega prehoda je bil že tretjič ponuditi prostor za povezovanje različnih perspektiv in disciplin okoli vprašanj, ki so danes v ospredju in ki vse bolj trkajo na politična vrata.

Med 21. do 25. avgustom je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede nova znanja iz opusa politične ekologije (brezplačno) pridobilo več kot 120 udeležencev in udeleženk iz Slovenije in tujine, skupno iz več kot 30 držav - med njimi so bili predstavniki civilne družbe, raziskovalci, predstavniki različnih organizacij, uradniki, predvsem pa študenti z zelo različnih področij - od arhitekture, ekonomije do politologije in sociologije.

Begüm Uzluk z univerze Boğaziçi v Istanbulu je pohvalila trajnostno organizirani dogodek in povedala: »Moje ozadje je tehnično, saj sem kemijska inženirka, magistrirala sem iz okoljskih tehnologij. Za udeležbo na Mednarodni poletni šoli politične ekologije sem se odločila zato, da dobim vpogled v področje zelenega prehoda z družbenega in političnega vidika. Všeč mi je, da sem se srečala s toliko različnimi pogledi ljudi iz toliko različnih držav in lahko povem, da sem že dobila veliko idej, kako bom novo znanje uporabila v svojem raziskovalnem delu o vodikovih tehnologijah.«

»Pogosto se okoljski izzivi poenostavijo na tehnične probleme, a sta v resnici vsaj tako pomembni tudi politična in družbena razsežnost podnebne krize ter zelenega prehoda. Pomanjkanje tovrstnih vsebin na slovenskih univerzah in nasploh v intelektualnem prostoru je bilo pomemben vzgib za organizacijo poletne šole politične ekologije. Hkrati pa urgentno stanje okoljske krize in zaostrena družbena protislovja od nas zahtevata refleksijo in premislek o naših prizadevanjih za pravičen zeleni prehod,« je sklenil Boštjan Remic iz okoljske organizacije Focus, glavne organizatorke poletne šole, ki se vrača julija naslednje leto.

Letošnja mednarodna poletna šola politične ekologije z naslovom “Preseganje neenakosti zelenega prehoda” je druga izvedba poletne šole v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE za krepitev zmogljivosti za prehod v nizkoogljično družbo v visokošolskem izobraževanju. Organizatorji so: Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Fakulteta za družbene vede, Eko-kolektiv, ČKZ in Inštitut za ekologijo. 

Udeležba na poletni šoli je bila brezplačna. Program s predstavitvijo predavateljev in predavateljic je objavljen na spletni strani poletne šole.