Tudi na Antarktiki, ki je eno najbolj oddaljenih in izoliranih območjih na planetu, so znanstveniki ugotovili temperaturne rekorde, in kar je še posebej skrb vzbujajoče, porast ekstremnih vremenskih dogodkov. Drastično se je znižala tudi količina ledu na tem kontinentu.

Slovenijo je pretresla zgodovinska povodenj, Evropa je to poletje talka požarov, vročinskih valov, silovitih neurij. Istočasno smo poročali o ekstremnem deževju na Kitajskem, v Indiji ... Letošnje poletje je poletje, ko so ekstremni vremenski dogodki, ki smo jih prej pričakovali vsakih 100 let, postali nova realnost.

Kot je ugotovil evropski program za podnebje Copernicus, je bil julij 2023 najtoplejši mesec na svetu doslej. K dvigu povprečne temperature pa so prispevali prav vročinski valovi in požari po vsem svetu. Posledica pa: julij je bil za 0,72 stopinje Celzija toplejši kot povprečni juliji med letoma 1991 in 2020.

Antarktika na udaru podnebnih sprememb 
Na vremenske ekstreme pa ni imuna niti izolirana Antarktika, čeprav ima najmanj 'stika' s človeško dejavnostjo. Kot ugotavlja poročilo, objavljeno v Frontiers in Environmental Science, tudi Antarktika že čuti učinke podnebnih sprememb. 

Kot poročilo povzema AP, se na zahodu Antarktike ledene plošče talijo z dramatično hitrostjo. Posledica tega je grožnja z ogromnim dvigom morske gladine v prihodnjih stoletjih, opozarjajo znanstveniki. Eden izmed ledenikov na zahodu te celine se tali tako hitro, da so ga znanstveniki označili za pogubljenega. Količine morskega ledu na Antarktiki so se šokantno znižale, opozarjajo raziskovalci, ki poskušajo ugotoviti, kaj se dogaja. Vse to pa so dokazi, da najjužnejša celina ni izolirana od ekstremnih vremenskih razmer, ki jih povzroča človek. 

Preučili so več dejavnikov na Antarktiki, vključno z vročinskimi valovi, izgubo morskega ledu, propadom ledenih polic in vplivi na biotsko raznovrstnost. Med drugim so posebej omenili lanskoletni vročinski val na Antarktiki, ko se je živo srebro na raziskovalnih postajah dvignilo na neverjetnih 38 stopinj Celzija nad običajnimi temperaturami. Količina ledu je na najnižji ravni doslej, kar je velik razlog za skrb, poudarjajo v poročilu. Na Antarktiki je julijsko povprečje obsega morskega ledu namreč padlo pod prejšnjo najnižjo raven iz leta 2022. 

Ogrožene so tudi ogromne ledene police, kar vzbuja skrb, saj raziskovalci pričakujejo, da se bodo te sčasoma zrušile. Morski led in ledene police namreč delujejo kot 'zamašek v steklenici' in zadržujejo ledenike, ki bi sicer 'padli' v ocean.

'Slaba novica za naš planet' 
In to je zelo slaba novica za naš planet, poudarjajo raziskovalci in znanstveniki. Kot je za AP povedal glaciolog Martin Siegert iz Univerze Exeter in avtor študije, so ugotovili, da so ekstremne podnebne spremembe vse hujše na tej celini, za katero smo nekoč menili, da je nekoliko zaščitena pred globalnim segrevanjem: "A Antarktika še zdaleč ni velikan, zamrznjen v času, temveč občuti jezo in ekstreme podnebnih sprememb. Kot je dodal, se ekstremni vremenski dogodki tam pojavljajo občasno in nepredvidljivo." 

Kot opozarja Sigert, če ljudje ne bomo uspeli omejiti emisij, nam grozi dramatična izguba glavnega vira ledu. Znanstvenike to skrbi predvsem zato, ker ta odbija sončno svetlobo. Trend izginjanja ledu jih zato skrbi že dalj časa, dodaja za AP. Kot je za AP povedal Waleed Abdalati, raziskovalec na Univerzi v Koloradu, je to, kar se dogaja, izjemno alarmantno: "Ekstremni dogodki so ena stvar, a še posebej skrb vzbujajoč je trend globalnega segrevanja, ki možnosti za ekstreme dogodke še poveča. To je razlog za skrb." 

Vir: www.caszazemljo.si