Ko spremenimo zavedanje o Sebi, se spremeni naša okolica ... ker projektor znotraj nas predvaja popolnoma drug film.
- Berni

(N)imam - (ni)sem - (ne) počnem ... so zgolj trenutne zaznave o sebi, ki pokažejo moč tega, kar imam - sem - počnem, ko sem eno s Sabo.
- Berni

Samospraševanje je presna hrana našega uma: povrne nas k prvotnemu Sebi in se nam vedno znova oglaša skozi sleherno misel, ki nas pelje stran od Sebe.
- Berni

Misel, beseda in dejanje so le opisne oblike čustev.
- Berni

Povonjala sem cvetlico, pri tem pa nisem opazila, da se je na meni ustavil pogled mladeniča, ki je mislil,
da njegovo življenje nima nobene vrednosti.

Zanj je bil to trenutek, ko je spoznal, da je njegovo življenje prepolno trenutkov, zaradi katerih se splača živeti.
Do takrat je vsak dan vsaj enkrat razmišljal o tem, da ni nobenega razloga za to, da bi še živel ...

***
Objela sem svojega otroka v parku in zavriskala skupaj z njim v čudovit dan, pri tem pa nisem opazila,
da se je na meni ustavil pogled mladega dekleta, ki je mislilo, da je njena nosečnost najhujša stvar, ki se ji je kadarkoli zgodila, saj jo je ravno nekaj trenutkov pred tem zapustil fant.

Children are our manifested meditation ... and that's for sure. /

Otroci so naša udejanjena meditacija ... in to je zagotovo resnica.

- Berni

Vseh petnajst let, v katerih je črvek treniral po napotkih svojega učitelja, se je črveku začelo vrteti po glavi:.
»Le kaj sem v bistvu počel«, se je spraševal črvek?
Mislil sem sicer, da počnem povsem nekaj pravilnega, ko si tako močno želim postati nekaj drugega. Pa saj sem kot črvek bil nesrečen in moral sem nekaj ukreniti.

Spoznal je neverjetno resnico:
»ojoj, jaz sem ves ta čas, v bistvu bežal pred resnico, da sem črvek«.
Tudi pred treniranjem sem to počel, a tega nisem bil zavesten.
Potem sem srečal tega mojega učitelja, kateremu sem slepo verjel in sem petnajst let, še bolj bežal od samega sebe, kot preden sem ga srečal.

V sobotnem jutru se je šestletni Filip odločil, da bo spekel palačinke za svoje starše. V kuhinji je poiskal največjo posodo za mešanje in kuhalnico.

Povzpel se je na stol, odprl element, izvlekel posodo z moko in malo posul po tleh. S svojima ročicama je poskušal dati moko v posodo za mešanje, dodajal je mleko, malo sladkorja, puščajoč za seboj mokasto sled, ki je sedaj dobila še odtise šap domačega mačka.

Črvek, ki je želel postati slon in si je petnajst let močno prizadeval, da izpolni ta cilj, je obnemel.

Vprašal je učitelja: " zakaj ste mi rekli naj treniram in da bom postal nekdo drugi"?

Učitelj je želel še vztrajati pri vajah in treniranjih, govoril je, da črvek še mora dvigniti svojo zavest..., a ga je majhen črvek prekinil.

Rekel je svojemu duhovnemu učitelju: " dragi moj učitelj, hvala za tvoje napotke, a jaz ne bom nikoli več, treniral in izvajal nobene vaje in nikoli več, si ne želim postati nič drugega, kot to kar sem"!

O Bogu:

Do spoznanja o Bogu /torej o obstoju prapočela, iz katerega je vse nastalo in , ki združuje v sebi Absolutno Inteligenco, Absolutno Moč in Absolutno Ljubezen,/ne pride tisti, ki 'premalo razmišlja', ampak tisti, ki razmišlja veliko.

Ver je veliko. Bog je samo eden.
Enako je z moralo. Samo ena je.
Isto lahko velja za Inteligenco. Samo ena je ,tista osnovna, Univerzalna, iz katere se vse ostale /človeške/ 'mikro inteligence' napajajo.

»Kaj lepega si počela danes?«
»Joj, kako ne maram takšnih vprašanj. Kot da potem ljudje pričakujejo, da bi se mi moralo ves dan kaj otipljivejšega dogajati. Če postrežem samo z odgovori kot so »pospravljala sem, likala, skuhala kosilo, šla v trgovino po nakup...«, potem sem ubesedila samo neka splošno znana ustaljena opravila, ki se ponavljajo iz dneva v dan. Ti, ki ti ni samo do postranskih stvari, se gotovo ne bi zadovoljil s takšnim odgovorom.«

»Potem pa mi zaupaj, o čem si danes razmišljala.«
»Tudi takšna vprašanja mi niso ravno najbolj pri srcu, ker se mi zdi, da že kar vdirajo v mojo zasebnost. Vsekakor vsakomur ne bom dovolila, da mi pride tako zelo bilzu. Na tovrstna vprašanja imam vso pravico ne odgovoriti. Samo od moje dobre volje, predvsem pa od moje naklonjenosti sogovorniku je odvisno, koliko sem pripravljena tvegati in se izpostaviti.«

V sanjah sem gledal rožo. Bila je lepa. Bila je velika. Bila je opojna, čista. Ni bila slična smrtnim rožam, cvetela je čudovito življenje od vekomaj do vekomaj. Bila je kakor tolmun vélike skrivnosti, bila je kakor ogenj velike luči, bila je škrlat vse krvi in vonj vse slasti.

Bila je velik plamen, ki gori iz sebe sam vase, bila je morje, ki se preliva iz sebe samo vase. Bila je najbolj jasna tajna, bila je najbolj tajno razodetje. Bila je zarja jutranja in zarja zadnjega večera, v sredi dneva je bila luč in je svetila v nočeh...

Dan se je začel prav nepričakovano. Po dolgi noči je Nik zgodaj zjutraj priskakljal iz svoje male špranjice, nevedoč da ga zunaj čaka njegov angel varuh, z novo nalogo.

Ob pogledu nanj, so mu njegove velike rjave očke kar zasijale in nasmeh se mu je povzpel do ušes. Ni mogel verjeti svojim očem, saj si je prav to želel, da bi končno lahko spoznal svojega angela varuha. Visoka postava, dolgi svetli lasje, snežno bela krila in širok nasmeh angela, je Nika spravila v zelo dobro voljo.

Ker je bil Nikec zelo majhen, mu je njegov angel ponudil kar svojo roko, da brž skoči na njo in se povzpne višje, tako da bosta med seboj lahko lažje komunicirala.

Ljubiti pomeni ustvarjati z Vesoljem z največjo silo, ki jo premore karkoli, kar obstaja.

- Berni

Ljubi in spremenil boš sleherno stvar … v njeno najčudovitejšo obliko.

- Berni

Čudovito je biti svojim bližnjim prvi korak k samemu sebi … k vsemu, kar so kdaj želeli narediti zase in iz sebe. Povedati jim, da so varni, ko nas ljubijo prav takšne, kot smo, in nam to povedo z iskrenim srcem. Splača se … ker to je najhitrejša in najčudovitejša pot, da vsakomur, ki vstopi v naše življenje, vdihnemo življenje in slo po samoizražanju na vseh področjih.

- Berni

Marsikdo od vas se je že spraševal, ali palčki resnično obstajajo?! Ne dolgo tega, sem se tudi jaz spraševala, ali je res kaj na tem. No, zato sem se odločila, da se povežem z njimi, ter jih prosim za pomoč, da kaj več napišem o njih.
Poklicala sem jih, ter jih prosila, naj se posedejo okoli mene, ter mi podajo inspiracijo, ter nijihova sporočila Vam. Pisala sem po nijihovih navodilih, tako da upam, da ne bo veliko napak :)

Dragi prijatelji!
Da, palčki res obstajamo že zelo dolgo, in res prav tako izgledamo, kot palčki iz pravljice.
Na glavi nosimo čepico, ponavadi žive barve. Naše barve so kot barve na mavrici (rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra, indigo in vijolična). Naša značilnost je tudi dolga brada, ki sega včasih tudi do tal. Naj vam še to zaupam, da nas škratki zelo radi cukajo za naše dolge brade. :)