Državni zbor je sprejel predlog Nacionalnega stanovanjskega programa (NSP), s čimer smo sprejeli smernice stanovanjske politike za naslednjih 10 let. Na Mladinskem svetu Slovenije (MSS) menimo, da pričujoči program ima potencial za izboljšanje stanovanjskih razmer v Sloveniji, od izvedbe pa bo odvisno, ali bo ta potencial tudi izkoriščen. Prejšnji NSP iztekel leta 2009, sami smo v vmesnem obdobju na pobudo pristojnega ministrstva pripravili 6 dokumentov s predlogi vsebin za NSP ter nekje vmes skorajda že nehali resno jemati pozive na to temo. Zato zaenkrat lahko rečemo, da podpiramo namero države, da to področje izboljša.

»Stanovanjska nočna mora« in »Boj za stanovanje mladim krade življenje«, sta dva od strnjenih opisov reševanja stanovanjske problematike mladih, ki smo ju lahko zasledili v javnosti in ki zelo dobro povzemata to, kar se dogaja mladim generacijam. Le-te se vse od izteka t.i. Jazbinškovega zakona brez pomoči staršev in sorodnikov ne morejo bivanjsko osamosvojiti in so postale množična žrtev slabo urejenih stanovanjskih razmer. Tem generacijam je bilo namreč posredno ali neposredno sporočeno, da je iskanje stanovanja njihov problem in naj se v življenju znajdejo, kakor vedo in znajo.

Spoštovani minister za finance Republike Slovenije Dušan Mramor!

Člani Združenja Frank se obračamo na vas kot na ključnega odločevalca v slovenski vladi, potem ko smo v preteklih mesecih zaman nagovarjali odbore slovenskega parlamenta, ministra RS za pravosodje, Banko Slovenije in koalicijske stranke, naj nam pomagajo.

Združenje Frank je nastalo nekaj dni po 15.1.2015, ko je sprostitev tečaja švicarskega franka napram evru pognala v nebo glavnice in obresti milijonov kreditojemalcev po Evropi. Po podatkih Banke Slovenije nas je v Sloveniji 15.000, ki vse težje odplačujemo oderuške kredite, skupaj z nami pa so prizadete naše družine in v primeru kreditov pravnih oseb številni delojemalci in njihove družine. Prizadet je tudi državni proračun, saj skoraj vse, kar zaslužimo, nesemo nazaj na banke, namesto da bi trošili in prispevali v dobro naše skupnosti.

Si predstavljate, da vam ministrstvo ali javni zavod za dostop do javnih dokumentov zaračunata 1500 evrov? Slaba šala, boste rekli, ampak se je res zgodilo. Seveda je novinarka od zahteve nato odstopila, vsi mi pa smo ostali prikrajšani za informacije, ki bi morale biti javne.

In lahko bi se zgodilo vsakemu izmed nas. Ni prav! Če hočemo, da je država odprta, transparentna in odgovorna, mora biti dostop do informacij javnega značaja prost in ga nimajo javni organi in institucije kaj zaračunavati (z izjemo materialnih stroškov). Ker sicer smo na istem, kot da bi dostop zakonsko prepovedali.

Na vrhu trgovske znamke
Mocarela je mehak sir, nežnega okusa, ki se lupi v plasteh njegova domovina je Italija, danes pa ga največ proizvedejo v Ameriki. Utrl si je pot tudi do slovenskih potrošnikov. Na ZPStest so uvrstili 13 vzorcev mocarele  (8 iz kravjega in 5 iz bivoljega mleka). Za mocarele iz kravjega mleka so odšteli od 4,72 do 12,56 evrov za kilogram, za mocarele iz bivoljega mleka pa med 13,27 in 21,68 evra za kilogram. V obeh primerih je zmagala trgovska znamka, za katero so odšteli najmanj med testiranimi vzorci.

Mocarela je sir iz vlečenega testa (imenujejo ga tudi »pasta filata«), ki je narejen po posebnem proizvodnem postopku (več o tem najdete na www.zps.si). Nekateri mocarelo zelo cenijo, drugi pa menijo, da je to »dolgočasen« sir brez okusa, neprivlačne bele barve in z gumijasto teksturo. »Kakšen vtis dobimo o mocareli, je zagotovo največ odvisno od njene kakovosti.

V francoskem mestu Calais nameravajo zgraditi zabaviščni park. Seveda ga hočejo zgraditi, saj v hedonističnem svetu zabava prinaša vlagateljem velike profite.

Ne obstaja pa vlagatelj, ki bi hotel vložiti 300 milijonov evrov v izgradnjo spodobnega begunskega taborišča s pitno vodo, stranišči, kuhinjami in z vso potrebno infrastrukturo za kakovostno življenje. Takega vlagatelja preprosto ni. Vlaganje v begunce pač ni profitabilno. To je zelo preprosta resnica tega sveta. Vse drugo so nebuloze.

Brošura o življenjskem zavarovanju Zveze potrošnikov Slovenije in Slovenskega zavarovalnega združenja

Kaj je dobro vedeti o življenjskih zavarovanjih?
V Sloveniji je bilo v preteklem letu sklenjenih preko 1,3 milijona različnih življenjskih zavarovanj. Očitno je, da slovenski potrošniki življenjskim zavarovanjem namenimo občuten del svojega denarja, a kot kažejo številna vprašanja potrošnikov, ti pogosto ne vedo, kaj in za kaj plačujejo, saj o  zavarovanjih vedo premalo.

Zveza potrošnikov Slovenije in Slovensko zavarovalno združenje sta z namenom finančnega opismenjevanja pripravila kratek vodič po življenjskih zavarovanjih, da bi potrošniki čim bolj celovito poznali življenjska zavarovanja – tako prednosti kot slabosti, saj so prav ta zavarovanja ena izmed tistih, po katerih slovenskih potrošniki pogosto posežejo brez zadostnega razmisleka, ne preverijo vseh značilnosti izbranega zavarovanja in dolgoročnih posledic sklenitve takšne pogodbe.

ZPS test sredstev za pranje barvastega perila
Sredstva za pranje barvastega perila so stalnica med testiranji, ki jih neodvisne potrošnike organizacije izvajajo skupaj. Tokrat so primerjali smo kakovost 11 izdelkov, med njimi je bilo 7 izdelkov v tekoči obliki (gel) in 4 v blazinicah (kapsulah). Ti so sicer nekoliko dražji, a je uporaba enostavna, vendar pa ne učinkovitejša. Izkazalo se je, da imajo vsi testirani vzorci težave pri odstranjevanju madežev, največ z obarvanimi. Le trije detergenti so se uvrstili v razred “dobro”, vsi drugi so v razredu nižje.

Tudi tokrat so bili pozorni na kakovost detergentov, ki jih pod podobnim imenom prodajajo pri nas in v zahodni Evropi. Prepričanje nekaterih, da je kakovost detergentov, ki jih prodajajo v državah zahodno od nas, boljša vsaj za testirane detergente ne drži, ugotavljajo na ZPS: detergenti, kupljeni zunaj Slovenije,so  dobili med 38 in 69 točk, detergenti, ki so na voljo slovenskim kupcem, pa med 42 in 67 točk.

Tiranija je zelo preprosta in za nekatere ljudi, ki so pripravljeni biti hlapci, celo učinkovita: zakonsko zvezo sestavljata izključno mož in žena. Namesto da bi se pogovarjali o skupnem življenju ljudi, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, imamo opraviti s tiranijo. Trditev pa ni le arbitrarna in tiranska, temveč je tudi empirično napačna.

Na tem svetu zakonsko zvezo v tem trenutku sestavljajo: en mož in veliko žena; ena žena in veliko mož; dva moška; dva ženski. Lahko je tudi kakorkoli drugače. Lahko je tako, kot se ljudje dogovorijo. In lahko se dogovorijo karkoli in kadarkoli. Obenem pa je res, da ima vodikov atom en sam proton v jedru. Prav tako je res, da je v svetu diskretnih enot dva plus dva lahko samo štiri. In Einsteinova enačba E=mc2 zagotovo drži.

Včasih smo morali ob nakupu nove žarnice, v trgovini vedeti le, koliko vatno potrebujemo. Danes nakup sijalk ni tako preprost. Potrošnik mora poznati kar nekaj tehničnih podatkov, kar pa za marsikaterega potrošnika predstavlja precejšno oviro, saj ne pozna razlik med žarnicami in sijalkami oz. LED sijalkami.

Žarnica je postala sijalka
Klasična žarnica je imela oz. ima v stekleni bučki tanko žarilno nitko iz volframa, ki se med prevajanjem električnega toka zelo segreje. Tako zelo, da začne žareti in oddajati svetlobo. Izboljšana različica klasične žarnice pa je halogenska žarnica. Ta v bučki nima vakuuma, pač pa je napolnjena s halogenskim plinom – jodom ali bromom. Ta kemično reagira z materialom, iz katerega je narejena žarilna nitka, in jo obnavlja.

Facebook bo odslej obveščal uporabnike, za katere bo menilo, da so tarča hekerja, ki bi lahko delal za neko državo. Tovrstni hekerski vdori naj bi bili zelo napredni in nevarni za celotno elektronsko identiteto uporabnikov Facebooka.

Posamezne hekerje naj bi spletno družbeno omrežje Facebook odbijal sam, če pa bi skušala v račun vdreti na primer Severna Koreja, Kitajska, Rusija ali ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA), bo Facebook prizadetim uporabnikom poslal obvestilo, naj takoj zavarujejo vse svoje račune, ne le na Facebooku, temveč tudi bančne in druge.

Ko sem kot srednješolec bral Ukano Toneta Svetine, sem se pričel spraševati, kako bi se v podobnih okoliščinah vedli ljudje, ki sem jih poznal. Od te miselne telovadbe se mi je ježila koža. Kljub temu je nisem opustil. Takrat je bila v Bosni vojna.

Marsikateri Bosanec bi si prihranil ogromno gorja, če bi znal na tak način oceniti svoje sosede … Zdaj vem, da je pred vojno bolje zbežati kot preizkušati svoje sposobnosti preživetja v njej, a človek nikoli ne ve … In pot je lahko dolga, kot vedo mnogi, ki so pred njo pribežali v Evropo, a ji niso ušli …

Stanovanjski krediti pod drobnogledom ZPS: S pogajanji in pomočjo ZPS do velikih prihrankov

Letošnje leto je dobre novice prineslo tistim, ki razmišljajo o nakupu stanovanja in za to potrebujejo kredit. Poleg razmeroma dobrih razmer na nepremičninskem trgu je postala ugodnejša tudi bančna ponudba kreditov, ugotavljajo na ZPS. Pod drobnogled so vzeli ponudbo stanovanjskih kreditov in hkrati preverili, če so začele banke ponujati potrošnikom varnejše rešitve kot doslej.

Banka, kjer imate odprt bančni račun, ni vedno najbolj ugodna.  Članica ZPS Tatjana je z najemom kredita pri drugi banki prihranila kar 5.000 evrov. Marko, ki pa je s pomočjo ZPS svoj obstoječi kredit s spremenljivo obrestno mero predčasno želel odplačati z novim, varnejšim kreditom, je s pogajanji z bankami prišel do 4.000 evrov ugodnejše ponudbe. http://bit.ly/1MrD6GT

ZPS anketa: Kako varčujejo obiskovalci osrednjega slovenskega portala za potrošnike www.zps.si

Čeprav so obrestne mere, ki jih varčevalcem v zadnjih letih ponujajo banke, nizke, se slovenski potrošniki še vedno uvrščajo med tiste, ki so v EU najbolj zagreti za varčevanje. ZPS je zanimalo, kakšne varčevalne navade imajo obiskovalci portala www.zps.si.

Anketni vprašalnik sta izpolnila 602 potrošnika, kar 70 % anketirancev pa je sporočilo, da varčuje. Polovica med njimi bi si želela varčevati še več, če bi jim dohodki to dopuščali, saj niso zadovoljni z višino zbranih prihrankov. Dobrim trem četrtinam bi privarčevana sredstva omogočila, da še nekaj mesecev poravnavajo nujne stroške, če bi ugasnil vir rednih dohodkov, petnajstim odstotkom pa le en mesec ali še manj.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Slovenci kupujemo čedalje več lokalno pridelanih izdelkov, a ti le redko zaidejo na police slovenskih supermarketov. To je eno od sporočil ravnokar izšle tretje izdaje glasila

Etični potrošnik s podnaslovom Superpravično?, s katerim želijo v društvu Focus približati koncepte etičnega (ne)nakupovanja širši javnosti ter pokazati, da lahko naše nakupovalne potrebe zadovoljimo tudi na alternativne načine: z domačo izdelavo, z izdelki iz druge roke, z izdelki pravične trgovine ali pa preprosto z brisanjem za življenje nepotrebnih želja.

Letošnja, že 16. Študentska arena po vrsti, ki je potekala pod geslom Aktiviraj se!, je v svojo družbo privabila okoli 15.000 mladih. Ti so se v treh dneh aktivirali na skupaj več kot 200 dogodkih v okviru brezplačnih predavanj in delavnic v štirih predavalnicah, kulturnih in drugih dogodkov na Študentskem trgu, slikovitih razstavnih prostorov v sejemskem mestu ter se sproščali ob atraktivnem programu na Urbani ploščadi.

V Zaposlitvenem sejmu se je predstavilo 15 delodajalcev in 6 uspešnih startupovcev, organizator je poskrbel še za 14 brezplačnih izobraževalnih dogodkov na temo zaposlovanja. Vsi, ki so jih zanimale veščine mreženja in njihovo izkoriščanje pri iskanju novih priložnosti in zaposlitve, so se lahko udeležili 9 predavanj in delavnic v tridnevni Mali šoli mreženja. Kipec naj razstavljavca je v prehodno last tokrat romal v roke ekipe Abanke, d. d., ki je na sejmu predstavljala znamko Akeš.

Raziskava MOSS kaže, da pri nas največ časa na spletu preživijo uporabniki, ki mesečno prejmejo nad 1460 evrov. Mesečno na spletu preživijo v povprečju 17 ur in 18 minut. Raziskava MOSS kaže, da pri primerjavi časa, preživetega na slovenskem spletu glede na mesečni neto dohodek, daleč prednjačijo slovenski uporabniki, ki mesečno prejmejo nad 1460 evrov.

Mesečno slovenskemu spletu namenijo povprečno 17 ur in 18 minut, sledijo uporabniki z dohodkom med 1100 in 1460 evri s 14 urami in 51 minutami. Ostale skupine spletnih uporabnikov slovenskemu spletu namenijo dobrih 10 ur mesečno. Slovenski spletni uporabniki brez lastnega dohodka pa na spletu prebijejo povprečno 12 ur in 19 minut. Graf 1: Čas, ki ga spletni uporabniki preživijo na slovenskem spletu na mesečni ravni glede na mesečni neto dohodek.

Evropska komisija ugotavlja, da čezmejna e-trgovina še vedno ni popolnoma razvita. 61 odstotkov potrošnikov bolj zaupa spletnim trgovinam v lastni državi kot v drugih državah EU. Komisija bo do konca leta predstavila zakonodajni predlog za poenostavitev e-trgovine v okviru enotnega digitalnega trga.

Evropska komisija je objavila pregled stanja potrošniških trgov 2015, v katerem ugotavlja, da čezmejna e-trgovina še vedno ni popolnoma razvita. Kot so zapisali v sporočilu, 61 odstotkov potrošnikov bolj zaupa spletnim trgovinam v lastni državi kot v drugih državah EU, medtem ko jih 38 odstotkov nima zadržkov pri spletnih nakupih v tujini.

Na ZPS opozarjajo, da se kljub pozivom, da operaterji prenehajo z uporabo izrazov, ki bi namigovali, da je poraba tako ali drugače neomejena, neskončna ..., zgodba z drobnim tiskom nadaljuje. Pri Telekomu Slovenije tokrat celo še bolj kritično: v paketu Penzion Neomejeni je namreč pred zmanjšanjem hitrosti prenosa podatkov na neuporabnih 64 kbit/s na voljo zgolj in samo 500 MB.

Pretekli teden je Telekom začel ponujati nove pakete, namenjene upokojencem oziroma vsem, ki so stari več kot 60 let. Kot že nazivi paketov povedo, je v Penzionu 100 vključenih 100 enot, ki jih lahko porabite za klice, sporočila ali prenos podatkov, v Penzionu 300 je takšnih enot 300, v Penzionu Neomejeno pa, khm, neomejeno? Ni čisto res, opozarjajo na ZPS!

Rezultati so za bolnike s celiakijo slabi
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je skupaj s Slovenskim društvom za celiakijo (SDC) v izbranih gostinskih obratih po Sloveniji preverila, v kolikšni meri lahko ljudje s celiakijo zaupajo gostinski ponudbi »brez glutena«. Obiskali so 20 dobro obiskanih gostinskih obratov po Sloveniji, v večini od njih  ponujajo tudi subvencionirano študentsko prehrano. V 18-ih obratih so zagotovili, da lahko ponudijo obrok »brez glutena«. A rezultati so pokazali, da odgovornost nekaterih gostincev glede zagotavljanja obroka« brez glutena« ni vedno ustrezna.  Zgodilo se je tudi, da so jim ponudili pico, ki vsebuje piro in naj bi bila po mnenju gostinca primerna za ljudi s celiakijo, kar seveda ne drži, saj pira vsebuje gluten. Rezultati so za bolnike s celiakijo torej slabi.

Ob izvajanju testiranja so bili pozorni tudi na seznam alergenov, ki mora biti skladno z zakonodajo dostopen potrošnikom. Ugotavljajo, da seznam alergenov resda obstaja, a ga potrošnik težko odkrije, pogosto so tudi težje berljivi. Presenetilo jih je tudi, da marsikje zapišejo, da lahko vse jedi vsebujejo sledi vseh alergenov.

Slovenija je dežela gozdov, vendar se je v preteklosti te svoje prednosti slabo zavedala. Tako smo v obdobju krize dovolili propad skorajda celotne domače lesne industrije, obenem pa se je iz leta v leto povečeval delež surovega neobdelanega lesa, ki je zapuščal Slovenijo in se vanjo vračal v obliki veliko dražjih gotovih izdelkov. 

Preživela so le redka podjetja iz te panoge, predvsem v manjših okoljih in zlasti po zaslugi drugačne organizacije. Primera podjetij M TOM, ki pro­izvaja oblazinjeno pohištvo, in M-SORA, v katerem izdelujejo okna, sta zdaj že zgodovinska. Podjetji sta ob pomoči zadružne lastniške strukture in združenih moči našli izhod iz krize in že do leta 2020 postali močni ter prepoznavni tudi zunaj slovenskih meja.

V ljubljanskem Cankarjevem domu se je zaključil že 15. Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO), ki je od 29. septembra 2015 do 1. oktobra, na dan, ko po vsem svetu obeležujemo mednarodni dan starejših, tri dni vnesel pestro festivalsko vzdušje prek zanimivih dogodkov, podal številne informacije in povezoval vse generacije. Poleg številnih novosti v programu, je festival dosegel tudi mednarodno raven s predstavništvi iz 10 držav, v treh dneh pa ga je obiskalo nekaj več ko 15.000 obiskovalcev. Glavni temi festivala sta bili vseživljenjsko učenje in aktivno staranje.

Festivalsko vzdušje in dogajanje je zaokrožilo več kot 200 različnih dogodkov, med katerimi več ko 80 izobraževalnih dogodkov in več kot 120 kulturnih nastopov na dveh odrih in v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Program je soustvarjalo več kot 2.000 posameznikov, tradicionalno pa sta potekala tudi Srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije ter Večer pesmi in plesa, ki tečeta pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS).

ZPS test suhe hrane za odrasle mačke: mačke so naše pogoste spremljevalke in če mačka živi samo v stanovanju ali hiši (t. i. `notranja mačka´) in je torej v celoti odvisna od tega, kakšno hrano ji bomo ponudili mi, je izbira ustrezne hrane še toliko pomembnejša. Ker je hranjenje domačih ljubljenk s suho hrano, t. i. briketi, zelo pogosto, smo na ZPS pod drobnogled postavili suho hrano za mačke.

Ponudba je pestra in raznolika, prav tako kakovost, saj je 20 izdelkov na testu prejelo od ocene zelo dobro do ocene povprečno. Raznolike pa so tudi cene, za kilogram briketov smo odšteli med 1,19 in 13,86 evra. Tokrat je bil prav na vrhu najdražji izdelek na testu, a kar nekaj še vedno kakovostnih briketov po nižji ceni je prejelo oceno dobro.

Kdaj ste bili zadnjič v življenjski nevarnosti? Kdaj ste bili zadnjič lačni?
Kdaj vas je zadnjič tako zelo zeblo, da bi lahko zmrznili? Kdaj so vas zadnjič pretepli do krvi?

Večina med vami verjetno že dolgo (ali sploh nikoli) ni doživela kake take izkušnje. Kljub temu boste le redki dejali, da ste zadovoljni s svojim življenjem.
Sreča, zadovoljstvo, varnost … vse to so zelo subjektivni občutki. Navadno je z njimi najtežje »nasititi« tiste, ki so že (vsega) siti.