Dr. France Susman na poti iskanja smisla življenja:
Iskanje, ki ne bo nikdar končano.

Ne vem, ali sem že hodil v šolo ali ne, ko sem se sprehajal pod Krimskimi gozdovi in se spraševal, zakaj je ravno človek tako pokvarjen. Ko bi pri tem iskanju ostal, bi hitreje našel. Dali so me v šole. Vem, da sem na začetku študija filozofije prebiral kitajskega filozofa Lin Yütanga. Prav ničesar nisem razumel, ničesar mi ni dal. Podobno se mi je dogajalo pozneje, ko sem se stegal po avtorjih, ki so jih priporočali. Kot študent sem nenehno brskal po knjigarnah, vendar nisem več vedel, kaj sem iskal.

Morda je danes največja učiteljica človeštva še ne tridesetletna Anastazija, ki živi globoko v ruski tajgi, jugovzhodno od Nižjege Novgoroda. Nikdar ni imela knjige v roki, nikdar uporabljala civilizacijsko orodje (ona pravi: berglje), nima ne ognja ne kolibe, ne shrambe za živila v trdi sibirijski zimi, njeni prijatelji so živali, drevesa in naravni pojavi. Pet knjig je izšlo o njej in še štiri bodo. Brez krvavih zapletov, preko katerih so morali junaki v Voltairjevem Candidu, preden so se končno znašli v carigrajskem vrtu, ona že od otroštva uči vrtičkarje, kako pridobivati zdravo hrano v zdravem okolju in kako naj vzgajamo otroke, da nastane čisto človeštvo, po katerem že tisočletja hrepenimo.

PRED 4000 MILIJONI LETI JE NASTALA NAŠA ZEMLJA
sedaj se čas izteka

Svetovna zgodovina, skrčena na eno leto:
Kmalu po 1. januarju so nastale bakterije.
Prva praprot je zrastla 20. novembra.
Od 1. do 15. decembra so zavladali dinozavri.

31. decembra, 15 minut pred 12.00 se je pojavil človek.

Pred 2 sekundama, na začetku industrijske revolucije, smo začeli uničevati Zemljo, ki je zato na smrtni postelji.
Okolje se razkraja pred našimi očmi.
Klavnih živali je 3x več kot ljudi.
V Angliji se porabi 80 % površine za pridelavo krme.

10 kg rastlinskih beljakovin - za "pridelavo" 1 kg mesa.
Iz 10 kg pšenice dobimo 2,50 kg slovita - mesa iz rastlinskih beljakovin.
Za pridelavo krme uničujemo s pesticidi ves ekosistem.
Strupi se kopičijo v živalih, ki jedo manjše, konec je v ribah.
Vodne ptice pa, ki jih jedo, kopičijo v sebi 80.000x več pesticidov kot jih je v vodi.

Friedrich Hebbel (1813-1863)

Ptiča se mi ne dotikaj nikdar več
Peruti so mu bile dane,
Da s svojo sladko melodijo
Zemljo in nebo prepleta;
Od zgoraj prisluškuje angel semkajdoli,
Spodaj v omotici otroška duša
veselo trepetaje njegovo pesem pije
sveto mi je življenje tako.

Z začetkom letošnjega leta so začeli veljati novi predpisi o odstranjevanju izrabljenih pnevmatik, ki temeljijo na uredbi o načinu, predmetu in pogojih upravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi odpadki. Bistvo novih predpisov je, da je zadnji uporabnik dolžan poskrbeti za ekološko primerno odstranitev izrabljenih pnevmatik. Najbolj enostavno to stori, če ob zamenjavi z novimi pnevmatike pusti pri vulkanizerju, vendar pa to ni brezplačno: za vsak kilogram pnevmatike je potrebno plačati 34,80 tolarja (DDV vključen), kar znaša za štiri pnevmatike približno 1000 SIT.

Zemlja postaja vse bolj prenapolnjena z odpadki. Znano je, da lahko kar osemdeset odstotkov odpadkov ponovno uporabimo kot surovino, preostalo pa se deponira kot neuporabno. Največ lahko naredimo s sortiranjem embalaže, ki je del vsakega proizvoda, saj jo je mogoče enostavno ločiti po frakciji.

Pridružite se torej vse večjemu številu prebivalcev, ki ločujejo nevarne odpadke in tako aktivno prispevajo k varovanju okolja.

Povečanje količine embalaže je države EU že pred leti prisililo, da uvedejo ukrepe za njeno zmanjševanje. Leta 1994 je EU izdala direktivo, ki od vsake države zahteva, da predela polovico odpadne embalaže, posledica pa je uvajanje ločenega zbiranja odpadkov v vseh članicah. V nasprotju s Slovenijo skrbijo v državah EU tudi za organske odpadke, ki jih pozneje uporabijo kot kompost.

ORODJE ZA KONEC NARAVNEGA SVETA

Človek je po svoji naravi izdelovalec orodij, obenem pa nepoboljšljivi hazarder, ki veliko tvega. Večno stojimo pred navidezno dilemo, katero orodje uporabiti, da se z njim ne bomo ranili. Naša zgodovina pa nam jasno govori, da smo se ranili še z vsakim orodjem, ki smo ga razvili. Orodja smo vedno izbirali po kriterijih njihove moči, učinkovitosti in hitrosti s ciljem, da vsako novo človekovo orodje prinaša povečanje človekove moči. Ta pa ni nikoli nevtralna. Kadarkoli se uporabi moč, imamo zmagovalce in poražence. Število poražencev pa se povečuje s hitrostjo razvoja količine uporabljene moči. Spomnimo se le jedrske tehnologije s termonuklearnimi bombami ali pa agrokemičnega kmetijstva s strupenimi pesticidi.

Človekovo obvladovanje narave je izraz, ki se ga zelo pogosto uporablja pri opisih napredka uporabnih znanosti.

Vprašajmo se, v kakšnem smislu poseduje človek vedno večjo moč nad naravo?

Zahteve po zmanjševanju energijske porabe gospodinjskih strojev so v tujini obveznost in te zahteve se počasi selijo tudi v Slovenijo. Kupci so vse bolj ekološko in varčevalno ozaveščeni , in to podpirajo tudi državni organi. To se odraža kot pritisk na proizvajalce, in je najbolj opazen v državah severne Evrope.

V Sloveniji je tri leta od tedaj, ko je zakonodaja uvedla razvrščanje aparatov po njihovi energijski varčnosti in po uporabi materialov, ki so prijazni okolju.

15. januarja je Evropski parlament sprejel zakon, s katerim bo v Evropski uniji od leta 2009 prepovedanega večina testiranja kozmetike na živalih, prepovedoval pa bo tudi prodajo na tak način testirane kozmetike od drugod. Ta zakon je kompromisna rešitev, dosežena z vladami EU, formalno pa ga morajo odobriti še ministri EU. Z njim pa se do leta 2013 vseeno omogoča nadaljevanje treh tipov testiranja toksičnosti, dokler ne razvijejo alternativnih načinov testiranja.

"Ta parlament je z veliko večino strank jasno povedal, da živalsko trpljenje zaradi ustvarjanja novih proizvodov človeške nečimrnosti ni več sprejemljivo," je rekel britanski parlamentarec Chris Davies.

V televizijski seriji Šerif v New Yorku je igral ameriški televizijski igralec Dennis Weaver v vlogi šerifa McClouda. Ta igralec si je leta 1989 zgradil hišo v Ridgwayu v zvezni državi Kolorado. Hiša je zgrajena samo iz recikliranih materialov, kot so stare avtomobilske gume in aluminijaste pločevinke za pivo.

S svojim zgledom želi vzbuditi med ljudmi zavest o pomembnosti pravilnega odnosa do narave, in pokazati, kako se da živeti v sožitju z naravo. Pravi, da je znanstveno ugotovljeno, da 'pravkar uničujemo tisto, od česar pravzaprav sedajle živimo'. Zato bi se morali vsi skupaj pošteno potruditi, da bomo zaščitili temelj našega življenja, ki je – narava.

Skupaj s svojo ženo je Dennis Weaver ustanovil neprofitno ekološko organizacijo. Meni, da so prav medijske znane osebnosti tiste, ki bi morale dajati zgled vsem ostalim.

Segrevanje planeta je najrazličnejše živalske in rastlinske vrste, od morske zvezde v Kaliforniji do alpskih rastlin, prisililo, da so se preselila v nova življenjska okolja ali pa tako zelo spremenile način življenja, da je ogroženo ravnotežje v ekosistemu. Na to kažeta dve najnovejši raziskavi, ena s teksaške univerze Wesleyan in druga s stanfordske univerze. Svoje ugotovitve so objavili v znanstveni reviji Nature.

Čebele se med sabo sporazumevajo s plesom. Tako čebele iskalke, ki najdejo večjo količino hrane, delavkam pokažejo, kje bodo našle večjo količino rastlinskega soka. Sporočijo jim oddaljenost in smer, kjer se nahaja hrana.
Čebela, ki se je pravkar vrnila iz izvidnice, začne plesati in pri tem izvaja določene kroge. Med vsakim krogom, ki ga naredi, preseka krožnico pod točno določenim kotom in s tem nakaže smer, kjer se nahaja hrana. Če vzamemo krožnico v obliki ure, in če čebela preseka krožnico od številke šest proti dvanajst, jim s tem sporoča, da morajo iskati v smeri proti soncu. Med svojim plesom čebela tudi niha s trebušnim delom, in število nihajev trebuha ostalim čebelam pove oddaljenost do hrane.

Na podlagi novega teoretičnega modela, ki so ga izdelali znanstveniki, so ugotovili, da pri živalih ne obstaja diktatura posamezne živali.

Ta model nam dokazuje, da demokratično obnašanje ni edinstveno samo pri ljudeh, ampak tudi pri živalih, je izjavil Tim Roper z Univerze Sussex v Angliji.

Pri večini živali, ki živijo v tropih, kot so na primer opice ali jeleni, obstaja jasna hierarhija, kar se tiče parjenja, kjer prevladuje samo en samec, ki kontrolira tekmece. Znanstveniki pa so predpostavili, da ta dominantna žival sprejema tudi odločitve, kam bo trop šel, kako dolgo se bo hranil, nadaljuje Roper.

V urbanih sredinah skorajda ni več noči v svojem pravem pomenu. Ljudje sami sebe vse bolj zavijamo v fluorescenčno meglo. Če sodimo po prvem zemljevidu, na katerem so znanstveniki označili področja zastrupljanja z umetno svetlobo, bi lahko nekontrolirana umetna svetloba škodovala tudi astronomom. Člani strokovne ekipe, na čelu s profesorjem Pierantoniem Cinzanom iz padovske univerze, so sestavili globalni atlas, kateri prikazuje področja, ki so zastrupljena z umetno svetlobo.

Vsako leto v mrežah za tunolov v vzhodnem Pacifiku umre približno 3000 delfinov. Od tega je največ žrtev med mladiči, ki so v času ribolova oddaljeni od svojih mater. Najbolj ogrožene vrste so Stenella longirostris in Stenella attenuata. Čeprav ribiči trdijo drugače, se je populacija delfinov zmanjšala za 35 odstotkov.

Po nekaterih podatkih bi bilo za obnovo populacije potrebno sedemdeset let, po neki drugi analizi pa celo dvesto let.

Na začetku enaindvajsetega stoletja še vedno močno prevladuje mnenje, da se je Univerzum razvil po naključju. Mišljenje obstaja, da so vsi temeljni pod-atomski procesi »naključni« in edini način, da bi jih lahko preračunali, se zdi »nezanesljivo« načelo. Jasno je, da so naši zaključki o Realnosti Univerzuma določeni in omejeni z našo domišljijo. Si lahko zamislimo druge možnosti? Kaj pa, če se nič v Univerzumu ne dogaja po naključju? Ali je to morda IZBIRA?

Celoten članek:
www.luznar.net/narava.htm

Zaradi Viagre, poznane tabletke proti impotenci, se živali ne razmnožujejo, pač pa jim pomaga da jih krivolovci manj ubijajo.

“Zaradi posledic Viagrine učinkovitosti in popularnosti, bi lahko določene živalske vrste doživele velik napredek v ohranitvi populacije” je izjavil Frank von Hipple iz univerze Aljaska.

Četrtina ljudi na svetu, ali 1,6 milijarde ljudi, še dandanes nima na voljo električne energije. Ta članek ne pišem leta 1900, ampak danes, ko smo pred iztekom leta 2002. Ta podatek je objavila Mednarodna agencija za energijo. Poleg tega, so objavili tudi, da bo 1,4 milijarde ljudi brez elektrike še vsaj nadaljnih 30 let, če se ne bo zgodil čudež.

Pričakuje se, da bo to leto drugo najtoplejše odkar so začeli beležiti statistiko globalnega segrevanja, je dejal predstavnik Svetovne meteorološke organizacije (WMO) v uvodu letnega poročila o podnebju, ki ga povzema Financal Times. Deset najtoplejših let - rekordno je bilo leto 1998 - je bilo vseh po letu 1987, devet pa po letu 1990.

Mestni otroci se, za razliko od svojih vaških vrstnikov, težje naučijo pomembnih spretnosti med katere spada tudi prostorska orientacija.

Strokovnjaki za prostorsko planiranje morajo zadržati področja nedotaknjene narave znotraj mestnega okolja, da s tem otrokom v mestih omogočijo učenje in pridobivanje veščin, pozneje pa tudi boljše orientiranje v prostoru, pišejo ameriški znanstveniki v časopisu "Environment and Behavior".

Skupina 200 znanstvenikov in raziskovalcev z vsega sveta je obdelala zadnjih 37 velikih divjih območij na vseh celinah našega planeta in pozvala k varovanju najbolj ogroženih. Ta območja so pomembna za biološko raznovrstnost, predstavljajo 46 odstotkov zemeljske površine, na njih pa živi le 2,4 odstotka svetovnega prebivalstva.

Gre za območja od Amazonije do Sahare, ki so bistvenega pomena za preživetje Zemlje, saj prispevajo k ohranjanju različnih vrst podnebij in padavin ter so rezervoarji biološke raznovrstnosti, je pojasnil Russel Mittermeier, predsednik okoljske organizacije Mednarodna ohranitev-Conservation International (CI).

Žal ta območja vedno bolj ogroža hitra rast prebivalstva, širitev kmetijstva in izkoriščanje naravnih virov. Kot je na torkovi predstavitvi študije v Washingtonu poudaril Mittermeier, je trenutno zaščitenih samo 7 odstotkov teh območij.

Večni morski led na Arktiki se topi hitreje, kot so mislili doslej, in sicer kar devet odstotkov v desetletju, kaže študija ameriške vesoljske agencije NASA. Če se bo ta dinamika nadaljevala tudi prihodnja desetletja, bo večni morski led najverjetneje izginil do konca stoletja in sicer zaradi višje temperature ter vzajemnega delovanja ledu, oceanov in ozračja.

"Živali so še edina bitja na začetku tretjega tisočletja, ki nimajo svojih ustavnih pravic," pravi dr. Christian Sailer iz Wurzburga, znani nemški odvetnik za zaščito človekovih in verskih pravic ter pravic živali.

"Živali tožijo - prerok obtožuje" je naslov knjižice, ki je izšla tudi v slovenščini in opisuje naše neodgovorno in sebično ravnanje z živalmi. Čeprav ne zagovarjamo ubijanja in smo prepričani v svojo miroljubnost, smo razvili navado, da redno uživamo meso, ne da bi se zares zavedali, kaj so storili živalim, ki jih jemo. Ko slastno zarežemo v mamljiv dunajski zrezek na krožniku, verjetno ne pomislimo, da samo v ZDA zakoljejo več kot 100 000 krav na dan. Človek je v svojem pohlepu po čimvečjem zaslužku izpopolnil vzrejo živali do te mere, da živali zanj niso več živa bitja, temveč le stroj za pridobivanje hrane. Resda smo nekoč manj izkoriščali naravo in tudi z živalmi živeli v večjem sožitju. Vendar je hitro naraščanje prebivalstva in vse večja potreba po hrani postalo izgovor za masovno ubijanje živali.

Želja po čim večjem standardu in hiter tehnološki razvoj pogojujeta tudi vse večjo potrošnjo fosilnih goriv. Tradicija manipuliranja s ceno nafte in naraščajoča ozaveščenost ljudi, da so nafta in njeni derivati eden od največjih ekoloških problemov, so pripeljali do tega, da razvite države vse bolj koristijo obnovljive vire energije, se pravi biogorivo.

Biogoriva so se pokazala kot najboljši nadomestek za nafto. Lahko se koristijo v različnih oblikah in tehnoloških postopkih, energijska vrednost je enaka vrednosti gorivom, ki so proizvedena iz mineralnih surovin. Najvažnejše pa je to, da so biogoriva popolnoma neškodljiva za okolico. V svetu se uporabljata dve vrsti biogoriv in sicer alkoholna biogoriva, ki se dodajajo ali celo popolnoma zamenjajo bencin v bencinskih motorjih ter biodiesel, ki je namenjen za naftne motorje. Zaenkrat je biodiesel bolj razširjen oz. se ga uporablja že kar množično.