Na letošnjem festivalu v Cannesu, je bil prikazan film "What Remains of Us" (Kaj je od nas ostalo?). Ob strogih varnostnih ukrepih, ki so obiskovalcem prepovedovali vnašati v dvorano kakršnokoli napravo za snemanje in jih zaradi tega tudi osebno pregledali, so filmarji objavili, da bodo dali film v distribucijo samo vkolikor bodo v vseh kinodvoranah, kjer bo prikazan, enako močni varnostni ukrepi.

O čem gre? Dokumentarec Francoisa Prevosta in Huga Latulippea je bil posnet v zadnjih osmih letih v Tibetu, ki je od leta 1959 pod kitajsko okupacijo. Njihov duhovni in posvetni vodja, Dalaj Lama, živi v izgnanstvu, kitajske oblasti pa pošiljajo Tibetance v zapor že za samo posedovanje Dalaj Lamine slike. Filmarji so se pod krinko turističnih potovanj pogovarjali s prebivalstvom Tibeta, snemajoč njihove zgodbe in njihove reakcije na video-sporočilo Dalaj Lame, skrito v njihovem laptopu.

Ne glede na nevarnost represije kitajskih okupatorjev so Tibetanci pogumno in odprto govorili v kamero o vsem, kar jih muči. "Svet ne pozna njihove zgodbe. Ko so videli tujce, ki so prišli, so bili pripravljeni govoriti o svojih problemih," pravi Latulippe. Njemu in Prevostu, ki je sicer zdravnik, je kot vodič in prevajalka pomagala mlada kanadska državljanka tibetanskega porekla (rojena v begunskem taborišču v Indiji) Kalsang Dolma, ki je zapela tudi narodne pesmi za zvočno podlago filma.

V filmu so posebej ganljive reakcije Tibetancev na Dalaj Lamino sporočilo, ki je pripravilo do solz vse, ki ga videli, od nepismenih kmetov do moderno oblečenih mestnih deklet. Duhovni vodja Tibeta je svojemu narodu sporočil, da še vedno živi upanje; četudi je Kitajska zelo represivna država, se tudi v njej odvijajo spremembe, ter da se morajo Tibetanci trdo učiti in delati, da bodo pripravljeni na boljšo prihodnost, ki prihaja: "Tibet in mi, Tibetanci, zaslužimo spoštovanje."

Da bi čimbolj zaščitili identiteto svojih sogovornikov, so avtorji dokumentarca Kitajcem otežili identifikacijo tako, da so snemali v zakotnih predelih, namerno mešali posnetke različnih področij ter niso dopustili da bi v javnost prišla kakršnakoli fotografija iz filma. Pravico do mednarodne distribucije lahko dobi samo podjetje, ki bo pristalo na obsežne varnostne ukrepe ob vsakem prikazovanju. "Nismo naivni, zato vemo, da bo to težko, " pravi predstavnik producentov National Film Board of Canada, Jacques Benison, "toda ljudi, ki so pristali na snemanje, želimo zaščititi, kolikor je le mogoče."

M.F. 21.05.2004.
KLIK Magazin