
K naravi - Dobro za življenje
 Veliko ljudi pozna ali pa je slišalo o poljedelstvu brez strupov, umetnih gnojil
in škropiv, prepoznavno pod imeni: ekološko, biološko, bio, biodinamično in
podobno. Malo pa je takih, ki so slišali, oz. poznajo miroljubno poljedelstvo
- poljedelstvo skladno z naravo.
To poljedelstvo poteka po zakonih narave. To pomeni, da ne uporabljamo nobenih
kemičnih gnojil, nobenega gnoja in gnojevke, nobenih zatiralcev plevela in uničevalcev
tako imenovanih škodljivcev in z doslednim tripoljnim kolobarjenjem omogočimo
zemlji zaslužen počitek. Človek se veseli počitka ali dopusta. Podobno je z
zemljo, tudi ona se veseli počitka. Tako pri nas zemlja dve leti rodi, tretje
leto pa počiva. Večletne izkušnje so pokazale, da si zemlja v tem letu, ko počiva,
nabere dovolj moči iz vesolja, da naslednji dve leti bogato in naravno obrodi.
Za setev uporabljamo le lastna semena starih sort, ki niso gensko spremenjena.
Že samo ime miroljubno poljedelstvo pove, da si prizadevamo za mir z vsemi življenjskimi
oblikami. Zavedamo se, da je življenjska stvariteljska moč v mineralih, zemlji,
rastlinah, živalih in ljudeh, ter da so vse te oblike življenja med sabo povezane.
Z vsem tvorijo enost. Tako npr. zemlja čuti, če živali ali rastline trpijo in
obratno.
Zato ne ubijamo, ne uničujemo in ne zastrupljamo nobene oblike življenja.
Ljudje, ki skrbimo za posestva miroljubnega poljedelstva, sodelujemo v predelavi in prodaji ter se učimo živeti v miru in slogi z drugimi ljudmi, zemljo in rastlinami.
V miru se učimo živeti tudi z živalmi. Nimamo jih za ustvarjanje dobička, za zakol
in nato za hrano ljudi. Tudi ne zato, da bi nam delale gnoj in gnojevko, saj njuna
koncentracija ubija majhne živalice v zemlji. Ker so živali v današnjem času zelo
bolne, dobijo ravno one polovico vseh izdelanih antibiotikov na Zemlji. Izločke
bolnih in z antibiotiki zdravljenih živalih nato človek potrosi po njivah in vse
to z rastlinami, ki morajo rasti na tej odpadkih, poje v rastlinski ali mesni
hrani, kateri mnogi nato rečejo domača ali celo ekološka. Razmislimo malo o tem
in si sami odgovorimo.
Tudi z divjimi živalmi se učimo živeti v prijateljstvu in miru. Jasno se zavedamo, da je človek divjim živalim vzel njihov življenjski prostor in da jih zaradi pohlepa po dobičku preganja, zastruplja in ubija. Mi ne preganjamo in ne ubijamo nobene živali.
Nasprotno del njive namenimo živalim, tako da plodov ne poberemo, žita ne požanjemo.Takšno
ravnanje nam je izkušnja več in le potrjuje že zgoraj navedeno trditev o povezanosti
med vsemi življenjskimi oblikami, v tem primeru med človekom in živaljo. Gre
za to, da živali čutijo, da smo jim nesebično podarili del njive in nam na ostalih
njivah in sadovnjakih ne delajo nobene škode. Iz lastnih izkušenj trdimo tudi,
da ne potrebujemo lovcev, ki bi delali "red" na naših njivah in gozdovih.
Pazljivo gospodarjenje na vseh poljih z vsemi kulturami doprinaša k notranji
in zunanji kakovosti naših žit, sadja in zelenjave.
Izdelke miroljubnega poljedelstva lahko najdete na tržnicah v Ljubljani, BTC-ju,
Radovljici, Jesenicah, Naklem, Mariboru in Celju ter v Kopru in Izoli.
(prepisano z letaka: Kaj je miroljubno poljedelstvo) |
Miroljubno poljedelstvo
Prispeval/a: Anonymous dne torek, 23. marec 2004 @ 10:49 CET