Posledice podnebnih sprememb ne puščajo povsod po svetu istih učinkov. Stefan Winkler iz univerze v Würzburgu je v Southern Alps na Novi Zelandiji dokazal, da bodo tam ledeniki krepko zrasli. Znanstvenik kljub temu opozarja, da ta podatek ni pokazatelj, da podnebne spremembe le niso tako uničujoče, kot predvidevajo.

“Podnebne spremembe ostajajo uničevalne, a spremembe se na različnih območjih odražajo različno”, tako Winkler. Ni res, da se vsepovsod po svetu temperatura dviga v istem obsegu.” Razultati niso porok globalnemu segrevanju.” V okviru projekta se je geograf dva meseca zadrževal na Novi Zelandiji in tam preučeval ledenike. “Ledeniki na Novi Zelandiji niso točno dokumentirani, kot tisti  v Evropi”, je razložil izvedenec.

Če se zavedate pomembnosti ohranjanja okolja in želite tudi sami nekaj narediti za njegovo ohranitev, sledite naslednjim desetim nasvetom:

- Gradite zeleno: drevesa ujamejo ogljikov dioksid, ki je glavni povzročitelj učinka tople grede, preprečujejo zemeljske plazove in mnogim živalskim ter rastlinskim vrstam nudijo domovanje. Zato za opremo svojih domov uporabljajte pohištvo, narejeno iz lesa, ki se pridobiva iz gozdov, kjer drevesa ponovno posadijo. Kupite tudi staro pohištvo, namesto, da bi ustvarjali nove »smeti« z nakupom novega. Odločite se za pohištvo, ki vam bo služilo dlje časa.

30. junija se je iztekel rok za oddajo nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost, ki jih morajo države članice EU pripraviti v skladu s smernico o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah. Z nacionalnimi akcijskimi načrti morajo države članice predvideti ukrepe, s katerimi bodo med leti 2008 in 2016 kumulativno prihranile 9 % energije.

Številne države, med njimi tudi Slovenija, bodo rok za oddajo zamudile, kar kaže na neresen odnos pri obravnavanju problematike neučinkovite rabe energije. Za takšen odnos je kriv tudi Bruselj. Zamuda pri roku za oddajo sama po sebi ne bi bila težavna, če ne bi bila le še en dokaz neresnosti oziroma nepripravljenosti države, da se s problemom energetske neučinkovitosti resno spopade. Dokazov za to, da Slovenija ni pripravljena narediti veliko, da bi zaustavila dobesedno razmetavanje z energijo, je veliko.

Geologi so razrešili skrivnost jezera, ki je prejšnji mesec odteklo skozi skrivnostno razpoko v njegovem dnu. Po mnenju strokovnjakov je bilo krivo globalno segrevanje. Naravovarstveniki so na svojem obhodu marca letos opazili, da je jezero v Patagoniji preprosto izginilo, od začetka pa si izginotja niso mogli pojasniti.

Pritisk vode na ledene stene ledeniškega jezera je v ledu napravilo razpoko, skozi katero je voda iz jezera najprej odtekla v bližnji fjord, nato pa v morje, za sabo pa pustila posušeno jezero. "Sedaj moramo samo počakati, da se bo jezero spet napolnilo z vodo," je pojasnil Andres Rivera, strokovnjak za ledenike, ki je vodil preiskovalno ekipo.

Sredozemlju se napovedujejo peklensko vroči časi - v prihodnosti bo izjemno vročih dnevov petkrat več kot doslej, najvišje poletne temperature pa bodo postale najnižje. Smrtonosni valovi vročine, podobni tistim iz leta 2003, ko je umrlo 18.000 ljudi, utegnejo postati v tem stoletju povsem običajen pojav, če se količina izpustov toplogrednih plinov ne bo zmanjšala, ugotavljajo ameriški znanstveniki v študiji, objavljeni v časopisu Geophysical Research Letters.

Število nevarno vročih dni v Sredozemlju, ki vključuje dele Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda, bi se lahko povečalo kar za petkrat, menijo znanstveniki, pri čemer poudarjajo, da bi največji porast ekstremno vročih dni utegnila imeti Francija. Leta 2003 je v Franciji zaradi vročine z visokim odstotkom vlage umrlo 15.000 ljudi, v Italiji pa okoli 3.000 ljudi

Canon Electronics, proizvajalec športne opreme Nike in korporacija Unilever so se uvrstili na sam vrh seznama okolju prijaznih podjetij. Na dnu seznama 56 podjetij pa so se znašla podjetja, ki od stotih možnih točk niso zbrala niti ene same – Jones Apparel, CBS, Burger King, Darden Restaurants, Wendy's in Amazon.com.

V raziskavi je bilo ocenjenih 56 podjetij, katerih izdelki so v gospodinjstvih v Severni Ameriki in Veliki Britaniji zelo priljubljeni, ali pa zaradi vodilnega položaja, ki jih imajo v svojih gospodarskih panogah – vse od področja elektronike do hitre prehrane. Več o tem...

Vir: www.agencijanet.si/

Indijanci so spoštovali vsa živa bitja, ki naseljujejo naš planet, še posebno pa Medveda, zaradi njegovih, človeku sorodnih značilnosti.
V srcu Indijanca je Medved vedno zasedal posebno mesto. Medvede so Indijanci prikazovali na svojih totemih, ščitih, risbah, maskah, nakitu in drugih umetninah. Medved je simbol moči, vrlin, naučene ponižnosti, materinstva, učenja, zdravljenja in tudi simbol sanj.
      
Medved, gospodar gozda, je pomemben člen v življenju človeka, saj si z njim delimo življenjski prostor. Karkoli se zgodi medvedu, se zgodi tudi človeku. Indijanci so živeli v sožitju in v prijateljskem odnosu z medvedi, saj so znali z njimi komunicirati in so jih sprejemali kot del njih samih. Medved je svoje spoštovanje vračal ljudem tako, da jim je dovoljeval nabiranje hrane na »svojem« ozemlju, jim ni škodoval in ji celo varoval.

Kitajska je neslavno prehitela ZDA kot vodilna svetovna proizvajalka emisij ogljikovega dioksida. Zemeljski plin je največji človeški prispevek h globalnemu segrevanju, ki vse bolj ogroža naš planet. Najnovejša raziskava nizozemske okoljevarstvene agencije je pokazala, da je Kitajska v preteklem letu v emisiji CO2-ja prehitela ZDA za okoli 7,5 odstotka.

Tri leta pred napovedmi

Največja azijska država je bila leta 2005 na drugem mestu za Američani, požrešna poraba premoga in povečana proizvodnja cementa pa sta povzročili dramatičen skok deleža izpustov.

Na območju Čila, na severu Andov, je izginilo ledeniško jezero. Reka, ki se je iztekala iz jezera, pa se je spremenila v ozek potoček. Kaj se je zgodilo, ne ve nihče. Tja nameravajo poslati skupino geologov in drugih strokovnjakov, ki naj bi našli pojasnilo za nenavadno izginotje jezera.

Ena izmed teorij je, da je voda izginila skozi razpoke na dnu jezera in stekla v podzemne vodne kanale. Vendar pa znanstveniki ne vedo, zakaj bi se razpoke sploh pojavile, saj na tem območju ni bilo nobenega potresa.

Po treh mesecih, odkar je delovna komisija predstavila osnutek zakona o Triglavskem narodnem parku, se je nabralo za 100 strani pripomb.

Zdajšnji zakon, ki je star že 26 let, vsaj glede na nasprotujoča si stališča glede notranjih meja v parku in vprašanj razvoja še nekaj časa ne bo dobil naslednika. Pripombe je poslalo kar 27 subjektov, posameznikov, občin in različnih nevladnih organizacij. Da se bodo kopja lomila ob mejah in varnostnih režimih, je bilo pričakovati že od vsega začetka.

Piše: Jože Vetrovec v novih Misterijih www.misteriji.si

Ekološka potresno varna hiša brez ene lopate betona in enega kilograma železja

»Hiša te ne more osrečiti, ne avto, ne ženska … Sreča je tu notri,« reče Miro Žitko*, pokaže s prstom na srce in se široko zasmeje pred svojo glineno lesenjačo. V resnici ga osrečujejo ekološke hiše, ki jih kani to poletje postaviti po gore­nje­trebuških bregeh pod svojo eko­loš­ko hišo.

To hodijo ljudje občudovat od blizu in od daleč. Posebnost njegove hiše je povsem ekološka gradnja potresno varne hiše brez ene lopate beto­na in enega kilograma železja, pa odlič­ni bivalni pogoji in cenenost gradnje. V knjižici Gradnja ekološke hiše piše, da je Miro za gradnjo hiše, ki ima dnev­no sobo s kuhinjo, pa kopalnico, delovno sobo in spalnico, potrošil 400.000 tolarjev.

Na Kitajskem so se pojavili spontani protesti proti razširjenemu in smrtonosnemu ekološkemu onesnaženju. Mladinsko gibanje je stopilo na ceste in poziva k spremembam.

“Ne potrebujemo gospodarske rasti, potrebujemo življenje.”  To ni slogan anti-globalistov  na shodu G-8, temveč poziv iz spletnega videa , v katerem Kitajci pozivajo tudi nas, naj ustavimo naša podjetja, ki služijo na račun kitajskega okolja. Kitajska mladina, ki je velikokrat prikazana kot materialistična, povzpetniška, se je tokrat pokazala v drugačni luči.

Na Arktiki se poletja iz leta v leto prej pričenjajo. Danski raziskovalci so ugotovili, da se led na severovzhodu Grenlandije stali v povprečju 14,6 dni prej, kot se je v 90. letih prejšnjega stoletja.

Segrevanje področja je kar dvakrat nad globalnim povprečjem in strokovnjaki opozarjajo, da bi takšne spremembe lahko zmotile delovanje ekosistema, vplivale na prehranjevalno verigo in posledično tudi ogrozile obstoj nekaterih živalskih in rastlinskih vrst.

Mnogi simptomi nakazujejo, da se bližamo mejam rasti na našem preljubem planetu Zemlja. Za uspeh pri človeški gonji po še več, se gre predvsem zahvaliti fosilnim gorivom, ki so nam omogočili današnji način življenja. Zato si mnogi prizadevajo nadomestiti pojemajoče vire energije iz fosilnih goriv z obnovljivimi in drugačnimi viri energije.

Vendar ali nas sodoben energijsko potraten način življenja tudi dejansko osrečuje? Na straneh www.worldvaluessurvey.org si lahko ogledamo različne študije, ki med drugim uporabljajo tudi pokazatelje osebne sreče.  Tu lahko vidimo, da države z najnižnjim materialnim standardom niso ravno srečne, vendar čim je dosežena določena meja, dodatno bogastvo ne ustvari bolj srečnega prebivalstva.

IZJAVA ZA JAVNOST

Prejšnji teden je bil organiziran izlet starostnikov na sedmera jezera, kar je sicer pohvalno, da se vojska in organizator spomni tudi nanje v kolikor s tem ne bi kršili zakona o TNP. V Gorenjskem ekološkem združenju se že leta prizadevamo za zmanjšanje preletov čez naš edini narodni park in obsojamo vse, ki z pomočjo politike ali znancev zaobidejo zakon in popeljejo z helikopterjem ali avionom svoje goste na ali čez park.

Pri tem obsojamo vse, naj se gre tu za g. Drnovška, ki je popeljal Monaškega Kneza z helikopterjem ali pa g. Peterleta, ki si kot predsednik aero kluba ALC, prizadeva za ponovno oživitev akrobackih skokov in širitev letališča. Širitev bi povečala prelete aerotaxsijev čez park, katere Alpski letalski center že sedaj na svoji spletni strani vabi z slikovnim sloganom Posnetek leta iz Lesc do Triglava.

Bi bili pripravljeni ugasniti vse luči in se zanašati samo na naravno svetlobo, in tako rešiti planet? Prižiganje luči in ostalih električnih naprav je del našega vsakdana. Pri Robinsonovih temu ni tako. Robinsonovi se zbudijo, pustijo luči ugasnjene, za malenkost odstrejo zavese, tako da spustijo v stanovanje nekaj svetlobe in le malo toplote ven.

To se imenuje “racioniranje ogljikovega dioksida”. Mnoge ljudi tak scenarij navdaja z grozo, “pričara” jim slike vojne in povojne varčnosti. Drugi se sklicujejo na eko fundamentaliste, ki nas silijo, da zamenjano centralno ogrevanje za volnene jope. V zadnji študiji bi se samo 28% Britancev odpovedalo vsemu kapitalističnemu luksuzu, čeprav so mnenja, da bi bilo potrebno omejiti izpust toplogrednih plinov.

Pasivne hiše so energijsko učinkovite ter okolju izjemno prijazne hiše. Tovrsten način gradnje postaja vse bolj popularen v državah kot sta Avstrija in Nemčija, kjer imajo s pasivnimi hišami že veliko izkušenj. Slovenski investitorji ter izvajalci pa so bili do sedaj prepuščeni sami sebi, pomagali pa so si lahko le s pretežno nemško literaturo.

Ker so pasivne hiše zagotovo hiše prihodnosti, je knjiga v slovenščini še kako dobrodošla. Napisala jo je Martina Zbašnik-Senegačnik, izdala pa Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani. Knjiga je namenjena tako projektantom kot tudi laični javnosti, ki se odloča za gradnjo pasivne hiše.

V Portorožu so na konferenci Programa upravljanja z obalnim območjem (CAMP)  predstavili dosedanje rezultate programa in nadaljnje aktivnosti. Največji poudarek programa CAMP je bil postavljen na urejanju obalnega pasu, pri čemer so pomembno prispevali k regionalnemu razvoju za okrepitev procesa integralnega upravljanja z obalnim območjem.

Z izvajanjem omenjenega programa pa je Slovenija izpolnila svoje zaveze do evropskega pravnega reda. Program CAMP se izvaja v okviru sredozemskega akcijskega načrta (MAP), partnerji projekta pa so Ministrstvo za okolje in prostor ter osem južnoprimorskih občin.

Zelenje bi lahko pomagalo hladiti poseljena območja v vročih poletjih, kažejo nove raziskave. Samo 10 odstotkov več zelenih površin lahko zmanjša temperature za kar 14 stopinj. Rastline v sebi namreč zadržujejo vodo, ki nato hlapi in hladi okoliški zrak ravno tako, kot ljudi hladi potenje.

Povečanje števila dreves in travnatih površin bi tako naj prebivalcem večjih mest omogočilo prijetnejše bivanje in zmanjšanje stroškov uporabe klimatskih naprav. Ker so ameriška mesta še bolj nagnjena k visokim poletnim temperaturam kot britanska, pa naj bi rastline imele še posebej pomembno funkcijo v ZDA. Ob sončnih dnevih so mesta namreč do 5 stopinj toplejša kot podeželje.

Vpliv mobilne telefonije na zdravje Interdisciplinarno društvo za okoljsko medicino IGUMED (Bergerstrasse 75, 79713 Bad Saeckingen - e-mail: igumed@gmg.d) je 9. oktobra 2002 izdalo dokument, » FREIBURGER APPEL«, ki so ga sestavili prakticirajoči zdravniki v zvezi s posledicami elektromagnetnih (ELM) sevanj, ki jih opažajo pri svojih pacientih. Dokument je strokovno in praktično podprt in je ogledalo stanja in razvojne poti naše družbe.

V zadnjem času nenehno in z vso vnemo trka na naša vrata  beseda “ekologija” oziroma “okoljevarstvo”. V naslednjih stavkih bomo poskušali razvozlati skrivnost besede “ekologija”, od kod prihaja in kam gre. Beseda „ekologija“ je po mnenju Thomasa Moora elegantnejša od besede “okoljevarstvo”.

Beseda “ekologija” (angl. Ecology) izhaja iz dveh skrivnostnih besed antične Grčije: oikos in logos. Besedo logos najdemo v začetni izjavi Johna Gospela: “Na začetku je bila beseda.” Logos lahko pomeni “zgodbo”, “smoter” ali “skrivnost”. Ti pomeni logosa so povezani z besedo oikos, ki pomeni hiša in dom, a navezuje se lahko tudi na božje svetišče in astrološko domeno o planetarnem duhu.

Pred vami je 20 vprašanj. Ugotovite, na koliko od njih boste znali odgovoriti!

1. Ob kateri uri je danes zjutraj vzšlo sonce?
2. Katera zelenjava, ki jo imate v hladilniku, bi lahko v tem letnem času zrasla v oddaljenosti 50 km?
3. Kdaj je bil zgrajen vaš dom, kdo ga je zgradil in od kod je prišel material za gradnjo?
4. Kako je ime osebi, ki čisti vašo ulico ali stanovanjski blok?
5. Kje je zajetje vaše pitne vode?
6. Koliko vode porabite letno?
7. Kdaj ste si nazadnje sposodilo kakšno stvar od soseda?
8. Koliko vreč smeti »pridelate« na leto?

Tanja Cegnar je diplomirala in magistrirala iz meteorologije na Univerzi v Ljubljani. Svojo poklicno kariero je začela kot napovedovalka vremena, potem pa se je preusmerila na klimatologijo. Večinoma se je ukvarjala z aplikacijami podnebnih informacij za različna področja gospodarstva. Specializirala se je na vplive vremena in podnebja na ljudi.

Na tem področju je delala v dveh ekspertnih skupinah Komisije za klimatologijo pri Svetovni meteorološki organizaciji. Aktivna je bila tudi v Heat health watch warning systems projektih, ki so jih zasnovale WMO, WHO in UNEP. Sodelovala je tudi v nekaterih evropskih projektih s področja vrednotenja vpliva vremena in podnebja na počutje in zdravje ljudi. Trenutno vodi Media Committee pri European Meteorological Society.
Za Share International se je z njo pogovarjal Sašo Šegula Prosenc.