Piše: Tina Gajšek

Zeleno, ker te ljubim zeleno.
Enostavno, ker te ljubim takšno.
Harmonično, ker si ti tisto, ki mi daješ notranji mir in zadovoljstvo.

Na začetku bi rada pojasnila ta pojem v naslovu. Kaj sploh je miroljubno kmetijstvo ali kaj naj bi bilo? In vam že v naprej zagotavljam, da to ni še en tek na etikete "bio" in "eko". Sicer se uporablja tudi izraz permakultura ali v nekaterih virih tudi naravno kmetijstvo in vsi govorijo o isti stvari in so vsi primerni. Sama rajši uporabljam miroljubno kmetijstvo, ker nam že takoj ta izraz veliko pove in asocira na sožitje, nekaj, kar ni agresivno poseganje v okolje.

Je zelo kompleksen sistem kmetovanja, zgrajen na močnih temeljih, saj spoštuje in upošteva osnovne zakonitosti našega živega organizma, Zemlje. Je pa tudi res, da je potrebno za takšno vrsto kmetovanja imeti resnično znanje in o njegovi pravilnosti dokazujejo vsakodnevno le rastline in živali same na nekem območju. Zato je vedno dinamično in ni dovolj le znanje iz knjig, ampak se je treba naučiti tudi veščine pozornega opazovanja.

Raziskovalci so odkrili 405 milijonov let staro fosilizirano ribo, na kateri je moč zaznati značilnosti tako koščenih modernih rib kot tudi kopenskih vretenčarjev.

Pred več sto milijoni let so koščena morska bitja iz družine Osteichtheyes po mnenju strokovnjakov ubrala svojo evolucionarno pot z razvojem proti vrsti Actinopterygii, skupini modernih rib.

Ostali del se je razvil v vrsto Sacropterygii, skupino, ki vključuje prednika kopenskih vretenčarjev, rib pljučaric in štirinožnih bitij.

Znanstveniki so fosil sestavili iz štirih najdenih delov in novo vrsto poimenovali Meemannia eos.

Obisk savne lahko zelo pomaga otrokom, celo dojenčkom, ki trpijo za dihalnimi težavami, kot je astma, in alergijami, pravi češki zdravnik Antonin Mikolašek. "Savna ne predstavlja nobenega problema za otroka, prav nasprotno," pravi Mikolašek, sicer specialist in avtor knjige o tej temi.

Če v spletni iskalnik vtipkate "lepota", se števec zadetkov ustavi pri milijonu in pol. Če enako naredite po angleško, se številka povzpne na neverjetnih 925 milijonov. "Sreča" vam prinese dobrih sto milijonov zadetkov, "zadovoljstvo", tudi tisto s pornografskih strani, trikrat več, "uspeh" jih nabere milijon in pol. Torej več sto milijonov razlogov, prepričevanj in nasvetov za biti nekaj, kar niste, početi nekaj, česar ne marate, in podrejati se nečemu, kar izgubi smisel tisti trenutek, ko vas življenje postavi pred prvo resno preizkušnjo. In ker sta edini stalnici telesne lepote njena spremenljivost in relativnost, je brezmejno pehanje za njo še toliko bolj nesmiselno.

Od zunanjega znamenja privilegiranosti ...
Čeprav se v medijski poplavi lepih (ženskih) teles zdi, da se ženske že od nekdaj trudijo za lepoto, videz vara. V preteklosti so se z lepotičenjem v enaki meri ukvarjali moški in ženske, vendar le, če so prihajali iz najvišjih slojev. Skrb za lepoto ni bila povezana s spolom, ampak s privilegiranim življenjem. Olepševanje je pomenilo civiliziranost, standardi lepote pa so bili enaki za vse: izumetničene pričeske in lasulje, napudrani obrazi, našminkane ustnice, visoke pete. Na tem področju se je spolna opredelitev pojavila šele v 18. stoletju, ko so moški začeli svojemu videzu posvečati vse manj pozornosti, ženske pa vse več.

Ayurveda je starodavna naravna medicina, ki je nastala v Indiji pred več kot 5000 leti. Beseda ayurveda prihaja iz sanskrita in pomeni `znanost o življenju´. Znanje ayurvede je bilo prvič zapisano v Vedah, najstarejši literaturi na svetu. Ta sistem zdravljenja v Indiji uporabljajo še dandanašnji pri najrazličnejših zdravstvenih problemih.

Vsak tradicionalni zdravstveni sistem ima neko duhovno izhodišče. Prav tako tudi ayurveda. Tekom stoletij se je v Indiji razvilo šest različnih šol in ena izmed njih daje ayurvedi duhovno podlago. Ta šola se imenuje Samkhya. Njeno izhodišče je učenje o delitvi narave v dve obliki, duhovno obliko - puruša in snovno obliko - prakriti. Purušo lahko opišemo kot nemanifestirano vsepovsod prisotno zavest, ali pa univerzalni, večni, čisti duh. Prakriti predstavlja prasubstanco, pranaravo, ne-duh, snovnost. Na začetku vseh začetkov sta ta dva počela obstajala eden poleg drugega, v miru in ravnotežju. Ravnotežje med njima se je porušilo takrat, ko sta puruša in prakriti prešla v gibanje. Tako so nastale tri gune, tri prasile, imenovane sattva, rajas in tamas. V okviru ayurvedske prakse razumevanje teh treh pojmov zavzema zelo pomembno mesto.

Zato si jih na kratko oglejmo:
Sattva predstavlja lepoto, izobilje, nežnost, milino, celovitost in stvarjenje; dela nas radovedne, daje nam zmožnost mišljenja in željo po prebujenju.
Rajas predstavlja dinamiko, gibanje, navdušenje, vztrajnost, impulzivnost in agresijo; daje nam težnjo za reorganizacijo, motivira nas za delo.
Tamas predstavlja temo, hlad, blokade; v nas vzbuja željo po počitku.

Ob svetovnem dnevu astme (2. maj) smo pripravili serijo dogodkov, s katerimi želimo opozoriti javnost na eno najpogostejših kroničnih bolezni in na pomembnost učinkovitega zdravljenja.

Društvo Astma in šport s svojimi dejavnostmi pokriva široko polje učinkovitega preventivnega ukrepanja, kjer bolniki (predvsem otroci in njihovi starši) potrebujejo podporo in dodatno spodbudo pri vsakodnevnih dejavnostih, ki so ob zdravljenju z zdravili izjemnega pomena!

Učiteljicam na univerzi v Šanghaju na Kitajskem ni več dovoljeno nositi "super kratkih" kril. Ta ukrep naj bi po mnenju predstavnikov univerze ohranjal določeno distanco med profesorji in študenti, niso pa pristojni pojasnili, kaj točno "super kratka" krila pomenijo.
Nova pravila so le nekaj dni po objavi povzročila vročo razpravo med več kot 200 profesoricami. Nekatere med njimi so poudarile, da imajo tudi one pravico nositi moderne obleke, podpirajo pa jih tudi številni študentje. "Radi imamo učitelje z osebnostjo, še posebej pa take, ki si upajo svojo osebnost tudi pokazati," je povedal eden od študentov.

Piše: Sanja Lončar v novi Vivi www.viva.si

Okrog naših zob se vrtijo milijardni posli, povezani z vsemi možnimi sredstvi za tako imenovano ustno higieno in nego: od tehnološko dovršenih "navadnih" zobnih ščetk, električnih zobnih ščetk in zobnih krem, ki obljubljajo, da nas bodo varovale 24 ur na dan, do zobnih vodic, belilnih krem in seveda žvečilnih gumijev, ki naj bi bili spremljevalci vsakega grižljaja in požirka, ki ga naredimo čez dan.

Oglasi so čedalje bolj agresivni. Po televiziji spremljamo pretresljivo nelagodje vzgojiteljice, ki ji otroci rečejo, da so njeni zobje rumeni - kajti to je v sodobni družbi nedopustno. Fantje ne upajo stopiti punci brez osvežilnega žvečilnega gumija, trakca ali bonbončka v ustih. Svojo zaprisego so prekršili tudi zdravniki, ki nas v interesu velikih blagovnih znamk prepričujejo, naj uporabljamo ta ali oni izdelek - in si tako zagotovimo optimalno nego zob in dlesni. Vse lepo in prav, če bi ceno plačevali le z denarjem, ki ga od nas izvabijo prodajalci belih nasmehov. Težava je v tem, da ceno plačujemo celo z zdravjem.

Zato je pametno vzeti pod drobnogled drobni tisk in pogledati, kaj vsak dan zaužijemo v želji po belih nasmehih.

Pred poletjem hujša vse, kar leze in gre: mamice, mladenke, deklice v osnovni šoli - Štetje kalorij in minut vadbe, da se znebiš kilogramov in kalorij, ter nalivanje z vodo - Stradanje kot manipulacija s telesom in obvladovanje ega - Stvari lahko uidejo nadzoru, vedo tisti, ki so se izstradali do kosti in so gledali smrti v obraz - Uroševa zgodba kaže, da imajo težave s hrano tudi fantje

"Od zadnjih štirih let sem, če seštejem, skoraj dve preživel po bolnišnicah zaradi težav s hranjenjem. V vsem tem času me je poklicala samo ena sošolka in me vprašala, kako se počutim. Še sedaj mi je ob pogledu na sliko z maturantskega plesa hudo, da bi zajokal. Plesati seveda nisem mogel, saj sem bil celo zadnje leto gimnazije v bolnišnicah. Celo hodil sem tedaj komaj. Na maturantskem plesu sem imel že okoli 40 kilogramov pri 176 centimetrih višine. Vrtelo se mi je, komaj sem obvladoval hojo, vse je bilo prenaporno. Pri manj kot 35 kilogramih sem bil pred smrtjo - prevladala je želja po življenju. Dolgo sem sebi in okolici prikrival, da je z mojim zdravjem nekaj hudo narobe."

Piše: Andreja Paljevec v novi Vivi www.viva.si

Urinoterapija je starodavno zdravljenje, ki ga človeštvo pozna že najmanj štiri tisoč let. Stara metaforična poimenovanja seča, kot so voda življenja, fontana mladosti, živa voda, zlati studenec in eliksir življenja, nam dajejo slutiti, kako zelo so ga čislali v različnih kulturah. Starodavno znanje o terapiji, ki je brezplačna, krepi imunski sistem, nima neželenih učinkov in zdravi natanko to, kar je treba, še ni povsem utonilo v pozabo, zdaj pa je podprto tudi z znanstvenimi izsledki.

Voda življenja skozi raziskave

V 20. stoletju je urinoterapijo prvi populariziral angleški pravnik John W. Armstrong. Napisal je knjigo z naslovom Voda življenja (The Water of Life) in v njej opisal svojo izkušnjo. Preden se je lotil urinoterapije, so ga pestili tuberkuloza, sladkorna bolezen in boleč išias. Hodil je od zdravnika do zdravnika in se držal strogih diet, vendar brez uspeha. Naposled se je odločil za 45-dnevni post, med katerim je užival samo vodo in seč ter si z njim otiral kožo. Po postu je bil za desetletje pomlajen in kar je še pomembneje, vse naštete bolezni so izginile. Še naprej je redno pil seč in začel širiti znanje o urinoterapiji. V četrt stoletja je z urinoterapijo pozdravil približno štiri tisoč ljudi.

Čeprav ideja o shranjevanju zamrznjenih genetskih materialov rastlinskih in živalskih vrst, ki so na robu izumrtja, zveni kot scenarij znanstveno fantastičnih filmov, gre za projekt, ki je na pragu realnosti.

Programi za zaščito ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, živalski vrtovi in konzervatoriji rastlinskih vrst poskušajo zaščititi rastlinsko in živalsko populacijo zemlje. In ravno zaradi tega, da bi se določene vrste ohranile, so potrebne alternative v obliki banke genov.

Ko so rastlinske in živalske vrste ogrožene do te mere, da jih ni več v naravnem okolju, ampak jih lahko najdemo samo v živalskih vrtovih in parkih, raziskovalci na vse načine skušajo priti do alternativnih metod zaščite posameznih vrst.

KAKO Z ALEXANDROVO TEHNIKO VDIHNEMO ZDRAVJE

Frederick Matthias Alexander, rojen leta 1869 v majhnem mestu v Avstraliji, se je v mladosti odločil za igralski poklic. Bil je zelo uspešen, vendar je imel težave z dihanjem in vedno hujšo hripavostjo. Ker mu zdravniki niso znali pomagati, se je začel sam opazovati in proučevati svojo držo pri raznih opravkih in v različnih duševnih stanjih. Po desetih letih proučevanja svojega telesa in drže, kot tudi drugih ljudi, je Alexander ugotovil, da je potreben le majhen gib za izboljšanje stanja. Potegnil je namreč glavo navzgor od telesa in temu je sledila cela hrbtenica.

Pogostost duševnih motenj narašča. Pred desetimi leti so v slovenske psihiatrične bolnišnice sprejeli pet tisoč bolnikov, leta 2001 sto več, leto kasneje pa že skoraj 5400. Še bolj zgovorni so podatki Svetovne zdravstvene organizacije: zaradi duševne motnje se v razvitem svetu vsaj enkrat v življenju zdravi 40 odstotkov odraslih.

Čeprav večina bolnikov samoiniciativno ali ob pomoči bližnjih poišče strokovno psihiatrično pomoč, jih še vedno ostaja nekaj, pri katerih se bolezen tako poslabša, da jih je v bolnišnico treba pripeljati na silo. Osnutek zakona o duševnem zdravju, ki ga v Sloveniji čakamo že deset let in ki naj bi bil tik pred sprejetjem, natančno opredeljuje, v kakšnih okoliščinah se to lahko zgodi, kopja pripravljalcev pa so se lomila tudi pri vprašanju, ali prag za sprejem v psihiatrično bolnišnico dvigniti ali ne. "Duševnim bolnikom ni mogoče pomagati z zmanjševanjem možnosti za neprostovoljno hospitalizacijo, ampak je število neprostovoljnih hospitalizacij mogoče zmanjšati z izboljševanjem pogojev zdravljenja, preventivo in pravočasno psihiatrično pomočjo," pojasnjuje psihiater dr. Andrej Žmitek iz Bolnišnice Begunje. "Tuja praksa kaže, da je ob spremembi zakonodaje, ki je zvišala prag za hospitalizacijo, prišlo do povečanja števila duševnih bolnikov, hospitaliziranih po nalogu sodišča, ker so kršili zakon, in števila duševnih bolnikov v zaporih, kjer razmere za njihovo zdravljenje gotovo niso ustrezne."

Redki so delodajalci, ki bi danes kaj takšnega svetovali mladim dekletom, ki bi rade imele otroke - "Če mlad človek nima službe, ne stanovanja, ne staršev, ki bi mu pomagali, potem seveda ne more biti neodgovoren in načrtovati družine," pravi Marija Šterbenc, predsednica uprave Ustanove Anin sklad - Je sploh še mogoče drseči voz natalitete potisniti navzgor? - Strah pred delodajalci, dragi vrtci, da o cenah otroških oblek in obutve sploh ne govorimo

Znanost je ob projekciji natalitete brezkompromisna. Nekateri strokovnjaki, ki spremljajo demografska gibanja, ugotavljajo, da so se nekatere države ujele v past nizke rodnosti. Menijo, da se bodo države, ki imajo manj kot 1,5 otroka na žensko, težko rešile, in nekatere projekcije kažejo, da bo število prebivalcev v mnogih državah že do leta 2050 precej nižje. V Avstriji, denimo, bi bilo tako samo dobrih šest milijonov prebivalcev (zdaj jih je skoraj osem milijonov). To postavlja Slovenijo, kjer je bilo leta 2004 le 1,22 otroka na žensko, v sila neprijeten položaj ...

Ljudje, ki so zaradi narave svojega dela prisiljeni k nenehni prijaznosti, imajo nekoliko povečano nevarnost depresije.

Psihologi s frankfurtske univerze so preučili več kot 4000 zaposlenih in ugotovili, da so v največji nevarnosti ljudje, zaposleni v službah za različne usluge in tisti, ki strežejo stranke.

Profesor Dieter Zapf je povedal, da so v največji nevarnosti stevardese, prodajalci in osebje najrazličnejših telefonskih centrov.

Po izsledkih ankete o odnosu prebivalcev do zdravstvenega sistema v svoji državi, ki so jo konec lanskega leta opravili v 12 državah centralne in vzhodne Evrope, med drugim tudi v Sloveniji, so Slovenci v primerjavi z drugimi državami med zadovoljnejšimi in bolj zdravimi. Rezultati ankete sicer kažejo, da so najbolj zadovoljni v Avstriji, sledi ji Ukrajina, na tretjem mestu pa sta se skupaj znašli Češka in Slovenija, so sporočili iz družbe GfK Gral-Iteo, ki je opravila anketo v Sloveniji.

Znanstveniki so naleteli na dokaze o tem, da so ljudje že pred 9000 leti redno obiskovali zobozdravnike.

Zobje prazgodovinskih ljudi, ki so jih našli na pokopališču v Pakistanu, kažejo jasne znake, da so njihovi lastniki za časa svojega življenja vanje vrtali.

Skupina raziskovalcev z univerze Poitiers v Franciji je našla skupno 11 komadov vrtanih zob s permanentnimi kronami, na enem izmed njih so celo vidne sledi odstranjevanja zobnega kamna in rezanja v zobno steno. Na štirih zobeh so našli sledi razpada zob, kar je bila posledica neprimernega zdravljenja.

Med drugim so znanstveniki v najdišču odkrili svedre, izdelane iz kosti, školjčnih lupin, biserov in turkizov.

Na Lekarniški zbornici trdijo, da obstajajo razlogi, zaradi katerih postopki v omenjenem zakonu ne omogočajo naročanja zdravil v javnih lekarnah, dosledno upoštevanje omenjenega zakona pa po njihovem lahko privede do motenj v preskrbi z zdravili.

Življenje stalen je napad na sebe samega!
Nekdo si ves čas nohte grizel bo do živega,
spet drugi s cigaretnim dimom si bo pljuča žgal,
cirozo jeter tretji s pitjem bo pritegoval,

četrti z vilico in z žlico si bo kopal grob,
zadolževal se peti bo, ker domišljav je snob,
z drogo šesti na možgane izvedel bo napad. -
Vse to zato, ker sebe samega nič nima rad!
------------

Vsak človek ima pravico, da si svobodno oblikuje in razvija svoje dobre, pa tudi slabe navade. Če neko misel ali dejanje dovolj dolgo ponavljamo, bomo dosegli ravno to - namreč navado v obliki prisilnega delovanja. To delovanje se bo kmalu preobrazilo v zahrbtno zasvojenost, ki se je ne bo več moč rešiti, ali pa le z veliko težavo, kajti zasvojenosti praviloma sodijo med slabe navade, ki so še posebno trdovratne!

Med ljudmi je zavel svež veter in marsikomu prinesel zanimanje za vegetarijanski način prehranjevanja. Nekateri se sicer še plašno ozirajo za stališči uradne medicine, ki še vedno grozeče žuga s prstom in svari pred pomanjkanjem železa, beljakovin, vitamina B12..., kljub temu, da so iz raznih virov dostopne verodostojne informacije o tem, kje te snovi najti tudi v brezmesni hrani; obenem pa neprizadeto molči o izsledkih raziskav, ki jasno dokazujejo, da je meso ne samo nepotrebno, temveč tudi zdravju škodljivo. Tudi prek medijev se vrstijo polemike: vegetarijanstvo da ali ne.

Letošnji svetovni dan zdravja, 7. april, je posvečen zdravstvenim delavcem in poteka pod geslom Skupaj delamo za zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) želi ob letošnjem svetovnem dnevu opozoriti na globalno krizo na tem področju, ki se kaže v pomanjkanju kadrov zaradi dolgoletnega preskromnega vlaganja v izobraževanje, usposabljanje, plače, delovno okolje in vodenje.

Kitajski znanstveniki zatrjujejo, da so našli poceni in hiter način za zaščito pred okužbo z virusom ptičje gripe - H5N1.

Do uspeha so prišli z uporabo starodavne metode proizvajanja protitelesc pri konjih, za katera naj bi se izkazalo, da miši učinkovito zaščitijo pred virusom.

Jiahai Lu z univerze Sun Yat-sen v kitajskem mestu Guangzhou je pojasnil, da je konjem večkrat vbrizgal cepivo za zaščito kokoši pred virusom H5N1 in jih prisilil k proizvajanju protitelesc. Nato so strokovnjaki konjem odvzeli vzorce krvi in iz nje izločili protitelesca ter jih ločili, da bi se izognili pretiranim stranskim učinkom pri ljudeh.

Opomba: informacije, ki jih vsebuje to poročilo so vzete iz 6. poglavja knjige: Sang Whanga 'Reverse Aging'.

Hrana se, potem ko jo prebavimo, nalaga znotraj naših celic in tkiv kot odpadna snov. Naš življenjski stil pa nam onemogoča, da bi se le-teh popolnoma rešili. Akumulacija teh odpadnih snovi je v bistvu proces staranja. Zatorej, da bi ta proces obrnili v nasprotno smer, moramo iz našega telesa izločiti odpadne snovi.

Kot je bilo rečeno v 3. poglavju, so ti odpadki kisli, s čimer naše telo postopoma postaja kislo.

Upočasnjevanje in zaviranje staranja tako poteka v dveh korakih: kemičnem in fizičnem.

Prvi korak je namenjen temu, da se telo znebi kislih odpadkov v krvi in celičnih tekočinah na varen in lahek način. Drugi korak zajema načine, kako fizično dobiti stare zaloge odpadnih snovi v krvni obtok, od koder jih lahko izločimo iz telesa.

Obstaja več načinov, kako upočasniti staranje. Nekatere že poznamo, nekateri so pa novi, toda veliko lažji kot nam že doslej znani. Poznane metode so alkalne diete (vegetarijanska dieta, makrobiotska dieta, itd.), kar spada pod kemičen način, in telovadba, ki predstavlja fizičen aspekt.