V središču Ciudad de Mexica so arheologi odkrili ruševine 800 let stare piramide, kar postavlja v ospredje novo informacijo o starosti glavnega mesta.

To odkritje namreč lahko pomeni, da je mesto sto let starejše, kot so domnevali do sedaj. Ob tej, na novo odkriti piramidi, so našli ostanke še ene piramide, ki je nekoč stala v središču Tlatelolca, predhodnika Ciudad de Mexica in nekdanjega glavnega političnega in verskega središča Aztekov.

Konec leta je primeren čas, da preletite, kaj ste čez leto naredili, kako uspešni ste bili ter predvsem koliko novoletnih sklepov ste uresničili.

Saj veste, tiste trdne namere ob koncu leta, ko se odločite, da v novem letu res ne boste več jedli čokolade, kadili, pili alkohola, izgubili toliko kilogramov, da se boste lahko spravili v kavbojke, ki ste jih nosili pri 14 letih in še bi lahko naštevali.

Leto 2007 so zaznamovali številni zanimivi dogodki, vplivne osebnosti in afere. Svoj pečat pa so iztekajočemu se letu dale tudi mnoge blagovne znamke - bodisi na novo uveljavljene ali pa take, ki so v prvi plan izza ozadja stopile po mnogih letih.

Najbolj prodajane blagovne znamke leta 2007 v spletni trgovini enaA.com so bile zagotovo: Gorenje na področju bele tehnike in gospodinjskih aparatov; HP, Acer in Fujitsu Siemens na področju računalništva in Microsoft na področju interneta in programske opreme.

Internet povezuje najrazličnejše ljudi. Preko spleta se tako lahko pogovarjate z nenavadnim sosedom ali pa s prijateljem, ki živi 5000 kilometrov stran.

Včasih nam naše znanje ne zadostuje, da bi se tekoče pogovarjali v jeziku, ki ga govori naš sogovorec. Zato nam je Google priskočil na pomoč.

Ameriški spletni velikan Google vzpostavlja novo spletno enciklopedijo, ki bi bila lahko konkurenčna priljubljeni Wikipedii.

In če nekomercialna spletna enciklopedija Wikipedija svoje vsebine pridobiva s pomočjo anonimnih avtorjev z vsega sveta, Google išče drugačen način. V svojo enciklopedijo, imenovano Knol, naj bi vsebine namreč vnašal le Google ali povabljeni avtorji.

Ker se mediji spreminjajo, z njimi pa tudi načini, kako jih državljani uporabljajo, postaja t. i. medijska pismenost še pomembnejša za aktivno državljanstvo in demokracijo.

Nove informacijske in komunikacijske tehnologije tudi omogočajo, da lahko vsakdo veliko lažje pridobiva in razširja informacije, sporoča, objavlja ali celo oddaja vsebine. Evropska komisija je zato objavila svoje načrte za spodbujanje razvoja medijske pismenosti in izmenjave dobrih praks povsod po Evropi.

Izraelski znanstveniki so oznanili, da jim je uspelo Biblijo v hebrejskem jeziku prenesti na pozlačen silikonski čip, ki meri manj od glave bucike.

Raziskovalci izraelskega Inštituta za tehnologijo v Hajfi, na severu Izraela, so s pošiljanjem koncentriranih žarkov majcenih drobcev, galijevih ionov, na površino silikonskega čipa, uspeli staro zavezo biblije, ki ima 308.428 besed, spraviti na polmilimetrski kvadratek.

Eden od BBC-jevih dopisnikov Rory Cellan-Jones se je odločil, da bo za oceno prenosnika za 100 dolarjev (OLPC prenosnika) poprosil kar svojega devetletnega sina.

Novinar je prenosnik prinesel iz Nigerije in ga izročil svojemu sinu Rufusu za "testno vožnjo", saj je imel mali več izkušenj z igralnimi konzolami kot pa z računalniki.

Benka Pulko: Pocestnica/Življenjski potopis, Ljubljana: Undara Studio, 2007.

»Utrinkast trenutek« je rodil idejo o potovanju okoli sveta z motorjem in učiteljico biologije prelevil v motoristično nevesto, ki je v naslednjih petih letih in pol s svojim možem, BMW-jem, položila marsikateri ovinek in zravnala marsikatero štrlečo grbino. Po prevoženih sto osemdeset tisoč kilometrih in bogata vsaj za toliko izkušenj, kot je na razpolago celin; celin je sedem, izkušenj mnogo več, je Benka Pulko postala »prva ženska« in »šestnajsti moški.«

Na dobrih tristotih straneh knjige Pocestnica. Življenjski potopis avtorica opisuje štiri desetletja dolg razvoj, »[o]d semenke do Benke,« ženske, ki si dovoli in zmore početi stvari, o katerih eni le sanjajo, spet drugi se odpravijo po njenih še zmeraj vidnih stopinjah.

V mestu Kaosjung, ki je z milijon in pol prebivalci drugo največje mesto na jugu Tajvana, se je več kot deset tisoč ljudi letos odločilo, da božične dni proslavijo na nekoliko drugačen način.

Namesto, da bi posekali kakšno veliko jelko ali smreko, so se ponoči zbrali v mestu, vsi s kotalkami in tam postavili formacijo v obliki božične jelke.

Po več kot petdesetih letih združevanja in sodelovanja med državami, je Evropska unija kulturi končno priznala, da ni le nosilka evropskih vrednot, temveč ima velik vpliv tudi na gospodarsko rast in ustvarjanje novih ter kakovostnih delovnih mest.

Maastrichtska pogodba je šele leta 1993 uradno spodbudila države članice k močnejšemu povezovanju in jih opozorila na nujnost ohranjanja kulturne dediščine, a so snovalci politik spregledali še druge vrednosti kulture. Ta ima skupaj z ustvarjalnostjo namreč tudi visoko tržno, socialno in produktivno vrednost, kakor navajajo v biltenu Evropske komisije v Sloveniji.

Na Japonskem ponavadi vidite jeguljo na jedilniku. Sedaj jo lahko tudi pod božičnim drevesom.

V akvariju Aqua Toto Gifu aquarium v Kakamigahara, Gifu, električna jegulja vsakokrat, ko se dotakne bakrene žice, nameščene v bazenu, sprosti 800 vatov električnega toka, s pomočjo katerega prižge lučke na božičnem drevesu in tako privablja množice obiskovalcev. Izgleda, da je tudi jegulja lahko alternativni vir energije.

Za svoj 90. rojstni dan, ki ga je praznoval nekaj dni nazaj, je avtor znanstveno fantastičnih uspešnic Arthur C. Clark, navedel tri svoje največje želje: da bi svet začel še bolj uporabljati čistejše vire energije, da bi na Shri Lanki, kjer živi, mir trajal vedno in da bi dokazali obstoj izvenzemeljskih bitij.

»Vedno sem verjel, da nismo sami v univerzumu«, je dejal Clarke na manjšem druženju znanstvenikov, astronavtov in državnih predstavnikov v Colombo, kjer prebiva. »Ljudje čakamo, da nam dajo zunajzemeljska bitja kak znak in nas pokličejo. Sicer ne vemo, kdaj bi se to lahko zgodilo, a upam, da bolj prej kot kasneje«, so bile njegove besede.

V soboto, 15. decembra 2007, smo v zimskem, božičnem in presunljivo lepem ter toplem atriju Slovenske akademije znanosti in umetnosti, odpirali prav posebna božično-novoletna darila, namenjena bralcem in bralkam Pozitivk.  

Mojca Malek je na svojih kristalnih posodah odpela pesmi duše ter nas tako uspavala v umirjeno vzdušje trenutkov prihajajočega svetega večera.
»Svetlin in Svetlina« (Domen in Taja) sta prižgala svečke in v iskrenju kresničk medse sprejela voditeljico, plesalko, pesnico, igralko večera in seveda pozitivko, Andrejo Cepuš, ki je sloj za slojem odvijala darila in nas korak za korakom pripravljala na ta čutni dogodek.

V nadaljevanju poglejte nekaj vtisov in fotografij z prireditve.

Vsak vrtnar ali vrtnarsko podjetje lahko postavi v lonce posajene lepe rastline kamorkoli v pisarno, skrbi zanje ter jih na vsake toliko zalije. A le usposobljen umetnik lahko ustvari notranjo naravno steno iz zelenja, kar se imenuje notranje krajinarstvo.

Nemško podjetje Grüne Wand (zelena stena) dodaja dobrodošel zeleni element v sterilna okolja pisarniških prostorov, s tem izboljšuje kvaliteto zraka v prostoru in za to porabi veliko manj prostora kot rastlinje v loncih.

Prispevek o zdravilnem zvoku

V ponedeljek, 17.12. si lahko ob 8.30 na TVS SLO 1 ogledate prispevek o zdravilnem zvoku gongov in pojočih posod.
Prikazana bo zvočna masaža s himalajskimi posodami, v studio pa bo mogoče tudi poklicati, saj bo oddaja potekala v živo. Gostja oddaje bo Mojca Morya Malek.
Ponovitev oddaje je predvidena za isti dan ob 17:25 na TV SLO 2.
Vabljeni k ogledu

Polarna medvedka Olinka, ki prebiva v dunajskem živalskem vrtu, je svojim skrbnikom že podarila božično darilo: dva medvedja mladiča. Seveda smo navdušeni prav vsi.

Očitno se Olinka dobro počuti v okolju živalskega vrta in zdaj je nagradila prav vse z dvema novima prebivalcema. Mladička sta trenutno velika kot morski prašički, še nekoliko nebogljena in slepa, a zdrava in Olinka skrbno pazi nanju.

Bi se lotili matematičnega izračuna 13. korena iz naključnega 200-mestnega števila?  Verjetno bi za to uporabili dober kalkulator. Francoz Alexis Lemaire pa se je tega matematičnega oreha lotil samo s svojimi možganskimi celicami in za izračun porabil le dobrih 70 sekund.

27-letni matematični genij, ki nosi vzdevek »človeški kalkulator«, je s tem za dobri dve sekundi izboljšal svoj rekord. Alexis, ki obiskuje univerzo v Reimsu na severu Francije, je svoje sposobnosti odkril pri devetih letih starosti, ko je ugotovil, da lahko takoj izračuna kvadratni koren iz vsake osemmestne številke, ki jo vidi na zaslonu kalkulatorja.

December je bil za naše daljne prednike mesec strahu. V temnih dneh okrog zimskega sončnega obrata so se bali, da Svarog, stari bog sonca, ne bi opešal prej, preden bi se rodilo mlado Sonce. Skozi odprto nebo so švigala bajeslovna bitja, v gozdovih so tulili volkovi, zemljo je ovijala tema. Krščanstvo je na praznik rojstva mladega sončnega boga Svarožiča spretno umestilo božič, sodobna potrošniška družba je čas čakanja na odrešitev in novo luč brez pomišljanja in predsodkov spremenila v posel »par excellence«.

Medtem ko se ljudstvo konec decembra zbira ob domačem ognjišču in se ozira k čez leto pozabljenim vrednotam, trgovci štejejo novce. Razloga za dobro voljo jim ne manjka: decembra se v njihove blagajne steče od 15 do celo 50 odstotkov več prihodka od prodaje kot v drugih mesecih. Da bi pritegnili še več kupcev, podaljšujejo delovni čas in pripravljajo številne popuste in akcije.

V Steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani je na ogled postavljena razstava Volneni okusi, kjer so predstavljeni polsteni izdelki iz volne avtohtone jezersko-solčavske ovce in aktivnosti, ki potekajo v sklopu projekta »BICKA – polstena volna na Solčavskem«.

Projekt poteka v Solčavi že od leta 2005, nastal pa je iz želje in potrebe po alternativnih možnostih uporabe domače surovine volne. Na ta način naj bi se začela spet obujati tradicija kulturnega življenja na vasi in gorskih kmetijah, spodbuja se kreativno delo in ohranja pri življenju eno najstarejših tehnik tekstilne umetnosti.

Čeprav so raziskave že pokazale nekaj povezave med izpostavljenostjo medijskemu nasilju in obnašanjem v resničnem življenju, do zdaj ni bilo direktne znanstvene potrditve za to teorijo.

Raziskovalci Kolumbijske univerze so ugotovili, da gledanje programov, ki prikazujejo nasilje, vpliva na del možganov, ki zadržuje nasilno obnašanje, da postaja manj aktiven.

Citat skladatelja Jacobusa Gallusa Petelina »Si vox est, canta! Če imaš glas, poj!« je tudi naslov in hkrati moto filma o človeškem glasu, ki bo premiero doživel danes, ob 21. uri na 1. programu Televizije Slovenija.

50-minutni igrani film, ki je nastal v Izobraževalnem programu TV Slovenija, sta zasnovali scenaristki Nadja Jarc in Hanka Kastelicova, ki je film tudi režirala. Ponovitev bo 1. januarja ob 17.20 prav tako na 1. programu TV Slovenija.

Moški nosijo rože, amazonski delfini pa uporabljajo alge, da bi osvojili nasprotni spol, ugotavljajo britanski in brazilski raziskovalc. Odkritje temelji na triletni študiji delfinov v rezervatu Mamiraui v amazonskem deževnem gozdu, ki bo objavljena v prihodnji številki britanske revije New Scientist.

V 221 od skupno 6000 skupin delfinov, kolikor so jih preučevali, so raziskovalci odkrili vsaj po enega delfina, navadno samca, ki je nosil določen predmet, npr. algo, paličico ali košček gline. V taki skupini je bila navadno tudi odrasla samica.