Združeni narodi so leto 2008 razglasili za Mednarodno leto krompirja. Želijo mu povrniti ugled, ki ga je v Evropi izgubil. V Južni Ameriki, na območju Čila in Peruja, so krompir gojili že pred več kot 8000 leti.

Iz kolonialnih držav, ki ležijo ob Atlantskem oceanu, se je kmalu razširil po svetu. V 16. stoletju je prišel v Evropo, pri nas pa se je razširil v času habsburške monarhije, ko je cesarica Marija Terezija želela izboljšati prehrano prebivalstva.

Običajno vsebuje krompir poleg beljakovin, železa, kalija, ogljikovih hidratov, tudi veliko vitaminov kot vitamin C, ne vsebuje pa vitamina A. Več blagodejnih koristi dobite seveda od ekološko pridelanega krompirja. Spada med štiri najbolj priljubljene rastline, izpodrivajo ga riž, pšenica in koruza. V letu 2006 je polovica (od 315 milijonov ton) vsega pridelka prišla iz držav v razvoju.

Uživanje krompirja, na prebivalca, se je v Evropi v zadnjih štiridesetih letih razpolovilo, in se povečalo v deželah v razvoju. Njegov okus so odkrili tudi v Aziji (skoraj tretjina vsega pridelka sedaj poberejo na Kitajskem in v Indiji).
Krompirjev škrob pa uporabljajo tudi  v farmaciji, tekstilni, lesni, papirni industriji kot lepilo, vezivo, polnilo, itn.

Podjetja, ki črpajo nafto, ga uporabljajo tudi za čiščenje svojih vrtin. Ironično, kajti s 44.000 tonami predelanih odpadkov kot so npr. krompirjevi olupki, bi lahko proizvedli 4 do 5 milijonov litrov etanola za gorivo.

Povzela: Valerija Hozjan
Vir: www.treehugger.com/