Na spletni strani 24ur.com pišejo, da je lani v Sloveniji pomrla najmanj polovica čebel, vendar tudi letos ne kaže nič bolje. Medtem tudi po svetu vsak dan nepojasnjeno umre približno milijarda čebel. Kaj se dogaja?

Čebele so najpomembnejše žuželke na svetu, kar se tiče pridelave hrane. Sodelujejo namreč pri nastanku več kot 90 vrst sadja in zelenjave. Po nekaterih podatkih naj bi bil najmanj vsak tretji proizvod, ki ga zaužijemo, pridelan z njihovo pomočjo. Pri tem ne gre zgolj za prehranske proizvode rastlinskega izvora, ampak tudi za meso. Če bi čebele izumrle, bi hitro ostali tudi brez mesnih izdelkov, saj bi zmanjkalo krme za živali. Glede na to, da oprašujejo tudi bombaževec, pa bi zmanjkalo tudi bombaža in oblačil, narejenih iz te tkanine.

Energijsko učinkovita, trajnostna gradnja stavb danes postaja vse pomembnejša. Slovenija se je v okviru evropske celovite podnebne in energetske politike pridružila ciljem EU glede izboljšanja energetske učinkovitosti, povečevanja deleža obnovljivih virov in zniževanja emisij toplogrednih plinov.

Izboljšanje energijskih lastnosti stavb, trajnostna gradnja stavb in energetsko učinkovita obnova predstavlja enega od ključnih ukrepov, ki je zapisan v Operativnem programu za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (OPET), v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, in v programu Trajnostna energija v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013.

Zakaj ne vsega kar v eno kanto

Po podatkih Statističnega urada je v Sloveniji leta 2007 nastalo povprečno 439 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca oziroma 1,2 kilograma na prebivalca na dan. Slovenska gospodinjstva vsako leto proizvedejo več kot 600.000 ton odpadkov, v Evropski uniji nastaneta dve milijardi ton odpadkov na leto.

Odpadki predstavljajo potencialne surovine, ki jih z odlagališč vedno bolj preusmerjajo v tehnološko vrhunsko razvito industrijo za predelavo odpadkov, kjer jih predelajo v gorivo, koristne surovine ali kompost.

V nasprotju s splošnim prepričanjem ribe niso neumna bitja brez možganov. Znanstveniki so ugotovili, da se v resnici zavzeto učijo. Poleg tega imajo različne osebnosti, ki se spreminjajo ob sprejemanju novih informacij iz okolja.

Ljudje mislijo, da ribji spomin obsega zgolj nekaj sekund, a nedavna raziskava je ovrgla takšno mnenje. Po ugotovitvah raziskovalcev šarenke (Oncorhynchus mykiss) tako dobro pomnijo doživetja, da ob učenju spreminjajo svoje obnašanje.

Na svetovni dan Zemlje, 22. aprila, je v prostorih British Councila na pobudo podnebnih zagovornikov okoljskega projekta Evropa pred izzivom potekala okrogla miza o pomenu recikliranja plastične embalaže za okolje.

Podnebni zagovorniki -  Elizabeta Biluš, Manja Vidic, Gregor Draksler, Lučka Kavkler, in Špela Kotar - so se pri oblikovanju idej za zmanjševanje emisij CO2 osredotočili na problematiko povsod dostopnih in pretirano razširjenih  plastičnih nosilnih vrečk.

Za prihodnost se moramo o okolju veliko naučiti, da znamo do njega odgovorno ravnati. To so dokazali otroci na letošnjem Ekokvizu. Najboljši med njimi so bili učenci OŠ Rogatec pred učenci OŠ Dušana Flisa Hoče in OŠ Koprivnica.

Ob svetovnem dnevu Zemlje je potekalo državno tekmovanje v Ekokvizu za osnovnošolce, na katerem se je pomerilo 10 najboljših ekip iz vse Slovenije. Partner Ekokviza Telekom Slovenije je šolam, s katerih prihajajo zmagovalci, podaril donacije za ekonaložbe v skupni višini 10.000 evrov, člane pa obdaril s praktičnimi nagradami.

Pravkar sem nekoga slišala reči, da je pogled iz ptičje perspektive čisto drugačen od tistega s tal. Kako neki nas vidijo in sprejemajo ptice?

Hodim po mestnih ulicah na poti do tržnice. Opazim drobno golobico, pretežno belo operjeno, le del je lepo porisan z nekaj rjavimi pegicami. Precej redko viden vzorec! Ker ptica na pločniku išče hrano, se ji izognem. V bližini ni nobenega človeka, zato ji polglasno rečem: "Ostani, ptičica, ostani, jaz se ti izognem!" In res se ne splaši.

Zelene drevesne žabice z velikimi črnimi očmi, skakajoči pajki in progasti gekon so le nekatere izmed številnih novih živalskih vrst, ki so jih raziskovalci odkrili na goratem in odmaknjenem območju Papue Nove Gvineje.

Znanstveniki so povedali, da so še prav posebej navdušeni nad odkritjem novih vrst žab, saj so žabe odličen pokazatelj stanja ekosistema. Odkritje je sad skupnega dela kanadskih, ameriških in lokalnih raziskovalcev.

Vir: svarog.org

Finska vlada je sprejela zavezujoč cilj, ki od osrednjih organov javne uprave in vlade zahteva uporabo okoljskih kriterijev za vsa javna naročila do leta 2015. Nezavezujoč cilj (v višini 50%) je sprejet za lokalno upravo.

Vlada mora uporabiti zelene kriterije tudi v vmesnem obdobju, kar znaša 70% vseh naročil do leta 2010, kar je bolj ambiciozno od nezavezujočega petdesetodstotnega cilja, ki ga je lani predlagala Evropska komisija in sprejel svet ministrov.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje sta Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Premogovnik Velenje (PV) podprla promocijo NME – Neodvisne mobilne enote za filtriranje površinskih voda, ki so jo razvili v invalidskem podjetju HTZ Velenje, I.P., d.o.o., kjer se že nekaj časa ukvarjajo z razvojem in prodajo filtracijskih sistemov za filtriranje pitne vode na osnovi nanotehnologije.

Za NME so lani prejeli nagrado za inovacijo, ki jim jo je podelila Obrtna zbornica Slovenije. 22. aprila med 9. in 15. uro so predstavniki invalidskega podjetja HTZ Velenje na Prešernovem trgu prikazovali delovanje NME in mimoidočim omogočili pitje prečiščene Ljubljanice.

Ob Dnevu Zemlje poziv za trajnostno energijo

Ljubljana, 22.4.2009 – Focus društvo za sonaraven razvoj je danes na Ministrstvu za gospodarstvo predstavilo ‘alternativno’ Zeleno knjigo za Nacionalni energetski program, ki poudarja pomen varčne in učinkovite rabe energije ter prehod na obnovljive vire energije kot večinski vir energije v Sloveniji. V Focus društvu poudarjajo, da se z novimi termoelektrarnami ne moremo učinkovito zoperstaviti podnebnim spremembam, pred njimi pa nas ne bo rešilo niti širjenje kapacitet za nadaljnjo rabo jedrske energije.

Ministrstvo za gospodarstvo je prejšnji teden dalo v šesttedensko javno obravnavo t. i. Zeleno knjigo za Nacionalni energetski program. Zelena knjiga je tako osnova za razpravo, ki se bo zaključila z oblikovanjem Nacionalnega energetskega programa (NEP). Slednji bo določil energetsko politiko Slovenije do leta 2030.

Če bi človeštvo spoštovalo naravne zakone in strmelo k življenju v miru z vsem, torej brez ubijanja in izkoriščanja, bi se lahko veselili dneva Zemlje ali pa sploh ne bi bilo potrebe imeti posebnega dneva v ta namen. Žal pa je v tem našem času odnos človeštva do naše hraniteljice Zemlje več kot katastrofalen.

Čeprav živimo v 21. stoletju, ko naj bi živeli v civilizirani in kulturni družbi, kot nam to želijo nekateri prikazati, nam pogled na Zemljo in v Zemljo pokaže popolnoma drugačno sliko. Vidimo, da je naš planet, ki je bil izjemno bogat z rudninami, rastlinskimi in živalskimi vrstami, izropan, onesnažen, zastrupljen, skratka bolan. In nobenega dvoma več ni, da smo vse povzročili, naredili mi ljudje.

Ekošole vladi ponujajo model za varčevanje z energijo v šolah in javnem sektorju

V 1000 slovenskih šolah bi lahko brez večjih vlaganj prihranili od 10 do 15 odstotkov energije oziroma 126 GWh ogrevalne in električne energije ter zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za približno 45 tisoč ton in s tem na leto prihranili okoli 8,5 milijona evrov.

V slovenskih ekošolah ne stojimo ob strani in ne gledamo, kako podnebne spremembe in gospodarska kriza vsak dan bolj ogrožajo naš obstoj, ampak smo v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje (ŠCV) že lani pristopili k projektu Učinkovita raba energije v šolah, s pomočjo katerega želimo v slovenskih ekošolah zmanjšati porabo energije in tudi stroškov za 10 do 15 odstotkov.

Ameriška agencija za varovanje okolja (EPA) je ugotovila, da ogljikov dioksid predstavlja grožnjo za zdravje. Gre za pomemben preobrat v ameriški politiki do podnebnih sprememb. "Po temeljitem znanstvenem pregledu, ki je ga je leta 2007 ukazalo vrhovno sodišče, je Agencija za varovanje okolja objavila predlog ugotovitev, da toplogredni plini prispevajo k onesnaževanju zraka, ki lahko ogrozi javno zdravje in blaginjo," je v sporočilu zapisala EPA.

"Te ugotovitve potrjujejo, da je onesnaževanje s toplogrednimi plini resen problem zdaj in za bodoče rodove. Na srečo ugotovitve sledijo pozivu predsednika Baracka Obame k nizkoogljičnemu gospodarstvu in odločnemu vodstvu kongresa na področju čiste energije in podnebne zakonodaje," so sporočili.

Britanski znanstveniki so razvili prototip ribe-robota, ki naj bi v bližnji prihodnosti plaval po svetovnih oceanih in zbiral podatke o njihovi onesnaženosti.

Predviden izpust robota v morje, ki so znanstveniki izdelali na podlagi telesa krapa in že plava po londonskem akvariju, znanstveniki načrtujejo za leto 2011.

Raziskovalci so v Andih odkrili doslej najmanjšo vrsto žabe. Komaj za kovanec velika žabica pripada redu Noblella. Samičke zrastejo do 12,4 milimetra, samci pa dosežejo največ 11,1 milimetra.

Strokovnjaki so povedali, da je poleg majhnosti zanimiva nadmorska višina, na kateri živi vrsta. Žabice te vrste so namreč našli na višini med 3.025 in 3.190 metri nadmorske višine, kjer običajno živijo nekoliko večje živalske vrste.

Vir: svarog.org

V Gornji Radgoni se je končal letošnji mednarodni sejem lovstva, ribištva, turizma in aktivnosti v naravi. Na sejmu, ki je potekal pod motom »Zagledani v naravo«, je bil poudarek na sožitju narave in človeka, naravovarstva in izobraževanja mladih, potekale so tudi konjeniške in kinološke prireditve, novost pa je bilo ribiško tekmovanje v metu vabe v daljavo.

Kot je razvidno iz programa, so bile na sejmu promovirane mnoge dejavnosti, ki so v nasprotju z interesi živali, npr. lov, ribolov. Ni jasno, kako se lahko doseže sožitje narave in človeka, na čemur je bil poudarek sejma, če se ubija živali v gozdovih ali na poljih.

S podnebnimi pogovori v Bonnu pri koncu Greenpeace poziva voditelje držav, naj prevzamejo osebno odgovornost za napredek v pogajanjih, saj samo tako obstaja možnost za dosego dobrega dogovora na podnebnem vrhu decembra letos v Kopenhagnu. 

Celotno izjavo za javnost si lahko preberete na www.cnvos.info. 

14. 4. - 20. 5. 2009. Letošnji Zeleni festival, ki je že 5. po vrsti, namenjajo t.i. »trajnostnem (zelenem)  turizmu«. Razmišljali bodo o tem, kako lahko turizem poveča svoje pozitivne vplive na okolje in kaj lahko kot turisti ali turistični ponudniki storimo pri tem… Ponujajo vrsto dogodkov, ki prepletajo in dopolnjujejo tudi projekt »Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi«.

Info: 07 49 13 505, info@vrbov-log.org, http://www.vrbov-log.org/zavod/node/79 

EU se mora bolj osredotočiti na vodo. Za varno in zanesljivo oskrbo z vodo bi morala sprejeti enake zaveze, kot jih je sprejela za boj proti podnebnim spremembam. Sramota je, da EU za podnebno konfrerenco, na kateri želi decembra v Kobenhavnu doseči globalni dogovor o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ne zahteva tudi dogovora o vodi, je med razpravo Ali ima Evropa globalno vizijo za ukrepanje v primeru pomanjkanje vode, ki jo je organizirala organizacija Friends of Europe, dejal Anders Berntell, izvršni direktor Mednarodnega inštituta za vodo iz Stockholma.

Peter Gammeltoft, ki je na generalnem direktoratu za okolje direktor, pristojen za vodo, mu je odgovoril, da evropska komisija razprave in dogovora o vodi na konferenci v Kobenhabnu ne zahteva zato, ker bi s tem zmanjšala možnosti za globalni dogovor o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

Argentinski okoljevarstveniki ugotavljajo, da področja, ki so bila nekoč zelena, neonesnažena in nezastrupljena, postajajo žrtev prekomerne uporabe pesticidov na poljih soje, ki pa je najpomembnejši argentinski izvozni pridelek.

Poročilo okoljske organizacije Rural Reflection Group (GRR) kaže na porast težav z zdravjem na podeželju, kot so na primer obolenja za rakom v zgodnjih letih, prirojene napake, lupus ter težave z ledvicami, dihanjem in kožo. Posledice pa se kažejo tudi v izseljevanju s podeželja in izsekavanju gozdov za potrebe širjenja polj s sojo.

Pokvajeno meso, BSE, MAP, salmonela, dioksini, živo srebro, bakterije E.coli… V zadnjih letih smo priča novim in novim poročilom o nalezljivih boleznih pri živalih in škandalom, povezanim z živili. Pri toliko primerih prodaje pokvarjenega mesa se zdijo bolezen norih krav, ptičja gripa, salmonela, lasnice, zloraba antibiotikov, dioksin in živo srebro potisnjeni v ozadje.

Nov je sum, da je Crohnova bolezen povezana z MAP pri govedu. Industrijska masovna živinoreja pospešuje širjenje bolezni, saj se jih živali hitreje nalezejo, če so v hlevu tesno druga ob drugi. Uživanje okuženega mesa in mleka je lahko nevarno tudi za ljudi.

Mirno lahko rečemo, da je od dobre pitne vode odvisen naš obstoj ter obstoj ostalih življenjskih oblik na Zemlji. Zato si je bolj kot kdajkoli upravičeno zastaviti vprašanje, kako čuvamo to dobrino oz. ali jo sploh čuvamo. Naše telo vsebuje približno 65 odstotkov vode. Najpomembnejše telesne funkcije so odvisne od vode, zato človek umre, če je nekaj časa brez vode.

Voda ima v organizmu razne funkcije: je topilno in transportno sredstvo za mnoge snovi, udeležena je pri reguliranju kislo-bazičnega ravnovesja in je nujna za strukturo in funkcije beljakovin in polisaharidov ter izločanje strupov. Premajhen dovod tekočine poveča riziko za motnje možganskih sposobnosti in za dementna obolenja ter lahko  pospešuje bolezni srčnega obtoka.