Na spletni strani Vecer.com pišejo, da so na to vprašanje so iskali odgovor na znanstvenem kolokviju Univerze na Primorskem Gensko spremenjeni organizmi, pesticidi, človek in okolje: je znanost še zaveznica človeške vrste? A zagovorniki in nasprotniki gensko spremenjenih organizmov ostajajo vsak na svoji strani. V rokah vsakega posameznika je, da se odloči za uživanje gensko spremenjenih organizmov ali ekološko pridelane hrane.

"Namesto da bi uživali sadove, ki jih lahko prinesejo gensko spremenjeni organizmi, se upiramo uporabi slednjih. Ob tem pa pozabljamo, da o tem odločamo tisti, ki smo zaradi obilice hrane siti, lačni bi namreč gojili kakršnekoli rastline, da bi le lahko preživeli in ne bi bili več lačni," je ob začetku predavanja poudaril dr. Borut Bohanec.

Po njegovem mnenju bi namreč že nekaj časa lahko uživali pri rezanju čebule, ki ima izločen gen, ki povzroča solzenje, ob paradižniku s povečano količino flavonoidov ter korenčku s povečano količino kalcija za preprečevanje osteoporoze. V revnejših deželah pa bi bili zagotovo veseli koruze, ki je prilagojena tudi na sušo, in pšenice, ki raste na zasoljeni zemlji.

Z genskimi spremembami tudi do "čudežnih" rastlin
Tako imenovana zelena revolucija, ki pomeni uspeh druge polovice dvajsetega stoletja, ne prinaša le takih gensko spremenjenih pridelkov, s katerimi se povečujejo količine pridelane hrane, pač pa se uporablja tudi za žlahtnjenje različnih rastlinskih vrst. Pomembno pa je tudi zaradi povečevanja genske pestrosti.

S križanji, mutacijami in različnimi genskimi spremembami so prišli tudi do novih vrst okrasnih rastlin, od modrega nageljna in vrtnice do različnih orhidej. "Moj pogled na Evropo 21. stoletja je, da so se v 20. stoletju v Evropi pojavili presežki hrane, z njimi pa različni pogledi na kmetijstvo in mnogokrat žal iracionalne odločitve glede področja, s katerim poskušamo vzgojiti boljše in bolj prilagojene vrste rastlin."

S tehnologijo, novejšimi načini pridelave, z mehanizacijo, namakanjem in s fitofarmacijo so povprečne pridelke v svetovnem in tudi slovenskem merilu povečali za približno petkrat; to pomeni, da z njive, na kateri je nekoč zrasla tona pšenice, danes poberejo vsaj pet ton pšenice. K takemu rezultati je kar 50 do 60 odstotkov prispevala izbira ustreznih rastlin, vse drugo pa naj bi bilo manj pomembno.

"Mnogi ne vedo, da krompirja v Sloveniji dandanes zagotovo ne bi pridelovali, če ga ne bi križali z enim od njegovih divjih sorodnikov. Poškodbe, ki jih je na gomoljih krompirja povzročal virus, ki se je na novo pojavil v prejšnjem stoletju, bi lahko povzročile popolno gnitje. S križanjem pa se je tako prišlo do rastline krompirja, ki je omenjeni virus ne prizadene, zato tudi pridelek v naših kleteh ne zgnije," je povedal dr. Bohanec.

Po njegovem mnenju pa ni prav, kar se dogaja v zadnjem času, v Italiji jim je uspelo s križanji vzgojiti paradižnik s povečano količino flavonoidov, kar je uspelo tudi genetikom. Vendar pa bi morali slednji pred ponudbo trgu opraviti številna testiranja in pridobiti različna potrdila, italijanski rastlinski strokovnjaki pa ga bodo že v prihodnjih nekaj letih ponudili trgu.

"Nedvomno bo doživel velik uspeh in to ni prav, da nimajo tudi genetiki te možnosti, saj želijo s svojim delom le pomagati ljudem," je še povedal Bohanec.

Zaradi te zelene revolucije pa se s kmetijstvom ukvarja le še majhen del prebivalstva, ocenjujejo, da le še okrog trije odstotki vseh. Tudi obdelovalne zemlje je vse manj, zato po Bohančevem mnenju ne bi smeli dopustiti, da se uničuje z različnimi pesticidi in drugimi fitofarmacevtskimi pripravki, če bi lahko brez uporabe slednjih samo z gensko spremenjenimi rastlinami dosegali boljše rezultate.

Tudi gensko spremenjene organizme je treba škropiti
Takemu mnenju pa je ostro nasprotoval dr. Gorazd Pretnar, ki se tudi kot mikrobiolog in neuradni ombudsman okolja zavzema za to, da gensko spremenjenih rastlin sploh ne bi gojili v Evropi oziroma tudi ne drugod po svetu. Opozarja nas torej na "pohod nevidnih uničevalcev življenja".

"Problem pri tej tehnologiji, pri genetiki, ni v njej sami, pač pa v ljudeh, ki v njej delujejo. To je namreč tehnologija, ki je bila, preden je bila sploh uporabljena, že zlorabljena. Ljudje so dandanes dovolj splošno izobraženi, da so zaznali nevarnost uporabe takšnih rastlin, in so se seveda takšni uporabi uprli," je povedal dr. Pretnar.

Prav to je pripomoglo k prepovedi uporabe in predvsem vzgoje gensko spremenjenih organizmov v Evropi.

"Amerika, ki je najbolj agresivno propagirala uporabo gensko spremenjenih organizmov, se je trenutno znašla na isti klopi kot Evropejci. Vlada ZDA je namreč izrazila zaskrbljenost, kaj bi se lahko zgodilo, če se bi hrana iz Kitajske in Indije, ki sta osvojili tehnologijo ustvarjanja gensko spremenjenih pridelkov, znašla na krožnikih ameriških potrošnikov."

Poudaril je dejstvo, da nikakor ne drži trditev, da gensko spremenjenih organizmov ni treba škropiti ali na z njimi posejanih poljih uporabljati pesticide. Raziskovalci so namreč odkrili gen, zaradi katerega so nekatere rastline odporne proti pesticidom. Tako tudi gensko spremenjene rastline niso odporne proti vsem škodljivcem, virusom in drugemu, tako da se na takih poljih prav tako uporabljajo pesticidi.

"In to celo v večjih količinah kot pri ostalih rastlinah, ki so prilagojene na okolja, v katerih so rasle že stoletja," je še dejal Pretnar.

Velik prepad med agrokemijskim lobijem, politiko in ekologi je tudi v tem, da slednjim veliki agrokemijski lobiji ne dovoljujejo vpogleda v tistih deset odstotkov snovi, ki spremljajo različne genetske raziskave na rastlinah.

"In tu se lahko skrivajo tiste strupene, toksične stvari, na katere poskušamo opozoriti in ki lahko trajno poškodujejo tudi človeške organizme. Te posledice so lahko dolgoročne in bi jih zato težko predvideli," je zaključil dr. Gorazd Pretnar.

Gensko spremenjene rastline lahko izpodrinejo avtohtone

Odločitev za uporabo gensko spremenjenih organizmov bi morala biti pretehtana in njeni učinki predvidljivi, so menili tudi sodelujoči na koprskem kolokviju. Dejstvo namreč je, da bi lahko gensko spremenjene rastline odbijale ali celo uničile mrčes, kar zagotovo ne bi bilo dobro za naše čebele in druge živali.

Prav tako bi se zaradi večje odpornosti proti določenemu okolju lahko zgodilo, da bi v njem prevladale ali popolnoma izrinile avtohtone rastline. To zagotovo ni tisto, kar si nekateri želijo, pa čeprav podpirajo uvedbo gensko spremenjenih rastlin. Vsekakor pa sta si bila sogovornika edina v tem, da naše ministrstvo za kmetijstvo namenja daleč prenizka sredstva za obširnejše raziskave na tem področju.

Če bi jih namreč namenili le toliko, kot jih dobijo živinorejci za raziskave pri selekciji živali, bi lahko tudi na tem področju v Sloveniji naredili veliko več. In mogoče bi potem znali odgovoriti na zastavljena vprašanja, ki odpirajo tudi poti do spoznanj o koristnosti ali škodljivosti uporabe gensko spremenjenih organizmov, še pišejo na Vecer.com.

Vir: www.vecer.si