|  Vlada   je sprejela predlog zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin (GSR) z   ostalimi kmetijskimi rastlinami in ga poslala v obravnavo v državni zbor po   nujnem postopku, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil kmetijski   minister Milan Pogačnik.
 Omenjeni predlog zakona se je po njegovih besedah   sprejelo predvsem zaradi tega, "ker Slovenija kot članica Evropske unije na   svojem ozemlju ne more uvesti popolne prepovedi uporabe ali gojenja gensko   spremenjenih rastlin in tudi ker ne more izključiti nobenega tipa kmetovanja ali   pridelovanja gensko spremenjenih rastlin tistih sort, ki so vpisane v skupni   katalog sort poljščin in katalog zelenjadnic". 
 Ministrstvo pa je v sporočilu za   javnost po seji vlade poudarilo, da vlada s tem zakonom ne dovoljuje gojenja   GSR, ampak tako pridelavo ureja. S tem zakonom se tako vzpostavlja ukrepe za   soobstoj oziroma preprečevanje prisotnosti gensko spremenjenih organizmov (GSO)   v gensko nespremenjenih kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih, postopek prijave   pridelave, obveznosti pridelovalcev in način vzpostavitve območij pridelave brez   GSR, strokovno usposabljanje, register pridelovalcev ter predvsem inšpekcijski   nadzor in urejevanje odškodnin in sankcij, je še pojasnil minister.
 Pri   pripravi zakona so sledili dvema načeloma. "Eno je načelo svobodne izbire načina   pridelave kmetijskih rastlin, torej vsakemu pridelovalcu je omogočeno, da se   odloča ali za konvencionalno, za integrirano, za ekološko ali pa tudi za   pridelavo gensko spremenjenih rastlin," pravi minister in poudarja, da mora biti   ob tem zagotovljena sledljivost, saj bodo le na ta način možnost izbire imeli   tudi proizvajalci in potrošniki.  Drugo načelo, ki je po ministrovih besedah   povzročilo precej težav, še posebej zaradi tega, ker je bila potrebna kar   nekajkratna preverba notifikacije na Evropski komisiji, se nanaša na odškodnine.   "Na koncu smo dobili soglasje za odškodnino, in sicer na ta način, da   povzročitelj plača za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi prisotnosti gensko   spremenjenih organizmov v rastlinah in pridelkih", ki se pridelujejo brez   uporabe GSO, je dejal.  V primerih nenamerne prisotnosti, ko povzročitelj ni   znan, pa se odškodnine izplačajo iz posebnega namenskega vira proračuna, v   katerega sredstva vplačujejo vsi pridelovalci GSR. Pri tem je Pogačnik še dejal,   da so zakon pripravili v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, zadnje   usklajevanje je potekalo v januarju in februarju. Poleg tega je bil zakon tudi   koalicijsko usklajen. Zakon posredujejo v DZ po nujnem postopku, ker želijo, da   se začne čim prej uporabljati, tako da se na ta način prepreči nenameren ali   nekontroliran vnos GSR.  Ko   bo zakon sprejet, bo ministrstvo moralo pripraviti še dve uredbi, ki bosta tako   kot zakon morali iti v notifikacijo v Bruselj. Ti uredbi bosta natančneje   urejali plačevanje vprašanje odškodnin ter tehnične pogoje za gojenje posameznih   rastlin oz. varovalne in zadrževalne pasove, ki bodo predstavljali nekakšen   obrambni pas med polji z gensko spremenjenimi rastlinami in polji, kjer bo rasla   gensko nespremenjena hrana.  Na   novinarsko vprašanje, ali se sprejema tega zakona ne bi dalo že prej izpeljati,   je minister odgovoril, da je bil zakon res deloma pripravljen že v času prejšnje   vlade in ga potem vlada ni dala v proceduro. "Treba je bilo izvesti usklajevanja   z nevladnimi organizacijami in treba je bilo - če hočemo zakon v kompletu   pripraviti - tudi rešiti vprašanje odškodnin," je povedal Pogačnik.  Minister   pa je še pojasnil, da je bilo po prvem predlogu, ki je bil poslan v Bruselj,   predvideno, da se za odškodnine oblikuje poseben sklad iz nacionalnega   proračuna. Komisija takega predloga ni sprejela, ker je ocenila, da gre za   nedovoljeno obliko državne pomoči. Zato je kmetijsko ministrstvo moralo skupaj z   ministrstvom za finance poiskati novo, prej omenjeno obliko. "In tudi za to je   bila potrebna notifikacija," je dejal Pogačnik in dodal, da je za pridobitev   notifikacije potrebno od tri do devet mesecev.  Na   vprašanje, ali Slovenija po zgledu nekaterih sosednjih držav razmišlja, da bi   začasno prepovedala gojenje GSR, pa minister odgovarja, da tega v tem predlogu   zakona zaenkrat ni. "Trenutno je v Evropi dovoljeno samo sejanje koruze monsanto   810.  Seme te koruze je odporno na koruzno veščo in trenutno v Sloveniji   pravzaprav kakšnih večjih problemov s koruzno veščo nimamo. Res pa je, da se je   na območju Primorske zaradi segrevanja pojavila situacija, da lahko dorasteta   dve generaciji koruzne vešče, in v tem primeru je seveda potrebno nekaj storiti,   ker je lahko pridelek tudi do 50 odstotkov in več uničen," je še dejal.  Bolj   zanimiva naj bi bila situacija leta 2010, ko bi se lahko uveljavilo tudi seme,   ki bo odporno proti koruznemu hrošču. "Tega pa v Sloveniji imamo in predstavlja   problem ter ga je trenutno možno nekako preprečevati izključno in samo s semenom   koruze, ki je tretirano," je povedal.  Pridelovalci   GSR bodo morali po pojasnilih ministrstva izvajati določene ukrepe za   zagotavljanje soobstoja in za preprečevanje prisotnosti GSO v gensko   nespremenjenih kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih. Zagotavljati bodo morali   izvedbo vseh ukrepov za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih   kmetijskih rastlinah in pridelkih v varovalnem, zadrževalnem in pribežališčnem   pasu. Zato so v zakonu predvideni pisni dogovori pridelovalca GSR z nosilci   sosednjih kmetijskih gospodarstev in drugimi lastniki zemljišč v določenem   območju.  V   letu 2008 se je obseg pridelave GSR v državah članicah EU povečal za dobrih   devet odstotkov, in sicer soja za dobrih 12 odstotkov, koruza za šest odstotkov,   oljna ogrščica za dobrih sedem odstotkov, bombaž pa za dobre tri odstotke.   Največji obseg pridelave doslej edino dovoljene GSR, koruze MON 810, se izvaja v   Španiji, kjer imajo približno 79.200 hektarov, sledi Češka s približno 8300   hektari in Portugalska s približno 4800 hektari. Ta koruza se prideluje tudi v   Nemčiji, na Poljskem in Slovaškem. Vir: umanotera.org/etc | 
            
Vlada sprejela predlog zakona o GSR
Prispeval/a: AnaH dne sreda, 13. maj 2009 @ 16:58 CEST
Ne le začasno, nikoli ne bi dovolila teh brezbožnih popravkov narave.