Čebelarska zveza Slovenije v luči izogibanja zastrupitvam čebel - pred dnevi je v Podovi poginilo približno 70 odstotkov pašnih čebel iz 27 čebeljih družin - vse uporabnike fitofarmacevtskih sredstev naproša, naj jih uporabljajo v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in varstva okolja.

Na žalost so čebele zelo občutljive na uporabo večjega dela fitofarmacevtskih sredstev, ki jih za uničevanje škodljivih organizmov uporabljajo pridelovalci sadja, zelenjave in ostalih kmetijskih poljščin, so poudarili čebelarji in dodali, da so se letos znova ponovili pomori čebel, čeprav so pravilna raba, promet in kazni v primeru nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev predpisane v zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih.

Čebelarji uporabnike fitofarmacevtskih sredstev naprošajo, naj škropijo v skladu z dobro kmetijsko prakso ter pred uporabo teh sredstev natančno preberejo priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele. V glavnem so za čebele škodljivi vsi insekticidi in imajo to tudi napisano na etiketi.

Prav tako svetujejo, naj priporočena sredstva uporabljajo v najnižjih priporočenih odmerkih, uporabljajo naj za čebele manj nevarne pripravke, škropijo pa v večernih urah ali ponoči in v brezvetrju. Pred škropljenjem uporabnikom fitofarmacevtskih sredstev svetujejo, naj pokosijo podrast v sadovnjaku ali vinogradu, pravočasno pa naj obvestijo tudi čebelarja o nameravanem škropljenju s sredstvi, ko so strupena ali škodljiva za čebele.

Ob tem pa raziskave na Nacionalnem institutu za biologijo, ki proučujejo vpliv bolezni in pesticidov na čebele kažejo, da imajo sub-letalni odmerki pesticidov, torej tisti, ki ne povzročajo takojšne smrti čebel in so težko zaznavni, lahko kljub temu usodne posledice za čebeljo družino. Na oddelku za entomologijo Nacionalnega instituta za biologijo, ki ga vodi Andrej Čokl opozarjajo, da so lahko posebej škodljive kombinacije pesticidov, ki same po sebi nimajo merljivih škodljivih učinkov.

Na inštitutu poudarjajo, da tretjino človekove prehrane prispevajo rastline, ki za svoj razvoj potrebujejo opraševanje, štiri petine tega opravijo čebele. Človek in njegove dejavnosti, predvsem intenzivno kmetovanje, so ena največjih groženj tem, za ekosistem tako pomembnim živalim, so prepričani na inštitutu.

Raziskovalka na oddelku za entomologijo Jasna Kralj pravi, da so prekomerni pogini čebel zelo kompleksna težava, ki kot najbolj črna enačba sešteva različne negativne vplive na čebele, vse do katastrofalnega rezultata. Bolezni, pesticidi, monokulturne plantaže, podnebne spremembe, ki skrajšajo čas paše, so dejavniki, ki lahko zdesetkajo populacijo čebel po celem svetu, ne le v Sloveniji.

Najbolj zaskrbljujoča je kombinacija pesticidov, menijo na inštitutu in dodajajo, da nekatere raziskave nakazujejo, da so ob dolgotrajni izpostavljenosti za čebele nevarne že vsebnosti pesticidov, ki jih z danes uporabljenimi metodami težko zaznamo in so tako za okolje zakonsko sprejemljive.

Po mnenju Kraljeve bi morali rešitve propadanja čebel iskati v razvoju ekološkega kmetijstva in opuščanju monokultur, ki potrebujejo velike količine pesticidov in ne le v preprečevanju akutnih pomorov čebel. Bolj kot v iskanje manj nevarnih pesticidov in tehnoloških izboljšav za varnejšo uporabo sredstev, ki je sicer tudi nujno, bi moral biti razvoj usmerjen v iskanje novih načinov kmetovanja ali izboljšav že obstoječih tehnologij.

Kot so pojasnili na institutu, je sub-letalen odmerek odmerek pod količino, ki povzroči smrt čebel. Smrt čebel namreč povzročijo višji, letalni odmerki. Pomori čebel zaradi pesticidov se dogajajo torej zaradi tega, ker so čebele prisle v stik s količino pesticida, ki je povzročila smrt. Sub-letalen odmerek, s katerimi se ukvarjajo na institutu, pa ne povzroči smrti čebel, ampak lahko povzroča druge motnje, ki prav tako škodujejo družini.

Vir: umanotera.org/et