James Van Praagh - nekaj misli iz knjige
Zdravljenje žalosti

Na smrt staršev ni nikoli nihče pripravljen. Morda mislimo, da smo, vendar nismo.

Pravila za proces žalovanja ne obstajajo, ker se vsakdo od nas drugače spopada z izgubo. Obstaja rek: Ko se zaprejo ena vrata, se odprejo druga. Če zmoremo gledati na smrt kot na vrata, ki se zapirajo, nas lahko potolaži zavest, da se bodo vsak čas odprla nova.

Medij sem že vrsto let in duhovnega sveta se dotikam tako rekoč vsakodnevno. Vsakič, ko opravljam reading za posameznika, pa sem še vedno osupel, kako to začetno sporazumevanje ali odpiranje vrat duhu za vedno spremeni človekovo življenje. Strah pred smrtjo izgine in življenje dobi povsem nov pomen. Večina ljudi ne bo nikoli imela priložnosti, da bi bila zmožna videti ali slišati duhovni svet. Toda to ni tisto, kar je potrebno, da se zavemo lastne duhovnosti. Mnogi med nami se lahko odpiramo duhovni strani z molitvijo ali z meditacijo. Smo predvsem duhovna bitja. Naj je včasih še tako težko razumeti, v fizičnem telesu v fizičnem svetu živimo kot duhovna bitja. Ko bomo dojeli, kdo smo v duhovnem smislu, bomo v vsem okoli sebe odkrili veličastno podporno mrežo.

dr. France Susman

Od govornika, pisatelja, učitelja zahtevamo, da nekaj povedo. Kaže, da je spoznanje pravo, kadar prihaja iz srca. To bi pomenilo, da samo s srcem pravilno razumevamo. Življenje je nujno šola, če hočemo ali pa ne. Naučili se bomo pamet tako rabiti, da srca ne izgubimo. Prisrčno nagnjenje do vseh živih bitij je nedeljivo. Če torej postanemo neprisrčni nasproti komurkoli, smo izgubili čustvo na splošno. Posledica brezčustvenosti je potem nepopisno trpljenje, ki spremlja človeštvo skozi zgodovino. Obžalovanje nima smisla, vendar je preteklost zato, da se iz nje učimo.

V parku Tivoli sem srečal zaskrbljenega soseda, ki me sploh ni opazil.
Pocukal sem ga za rokav in ga lepo pozdravil.
Sosed se je nasmehnil in se takoj spet zresnil.
Ker je sijalo sonce, sem mu dejal:

Beseda je človeku Božji dar:
z njo lahko gradiš, z njo lahko podiraš.
Vse je odvisno od nas,
od naše srčne in duhovne naravnanosti,
odvisno od tega, ali želiš delovati kakor sonce
ali pa kakor – slana.

Z besedo lahko pobožaš in ljubkuješ,
ne da bi uporabil dlani.
Z besedo pa lahko tudi udariš,
da še dolgo dolgo boli.

Nič nas ne razveseli bolj kakor topla, prijazna beseda tistega, ki ga imamo radi.
In noben nož nas ne zareže globlje kakor groba beseda tistega, ki nam je drag.

Ženskam služijo moški dostikrat namesto ogledal, v katerih se želijo videti privlačne in zaželene.
Moški pa sploh ne potrebujejo ogledal. Sami sebi se zdijo večno mladi, privlačni in zaželeni, ne glede na to, koliko so stari, sivi, plešasti in trebušasti.

1. Ne skrbi, saj je skrb najbolj neproduktivna od vseh človeških aktivnosti.

2. Ne boj se, saj se večina stvari, ki se jih bojimo, nikoli ne zgodi.

3. Ne prečkaj mostov preden prideš do njih, saj to še nikomur ni uspelo.

4. Z vsako težavo se sooči, ko pride do tebe. Tako ali tako se lahko spoprimeš samo z eno hkrati.

5. Težav ne jemlji s sabo v posteljo, ker so zelo slabi posteljni partnerji.

Bogat trgovec je imel posebno papigo, ki ne samo, da je znala pripovedovati šale in oponašati vse člane trgovčeve družine, ampak je celo znala po človeško peti. Trgovčevi družini je prinašala obilo veselja in zabave.
Nekega dne, se je trgovec odpravil v veliko mesto in vsakega člana družine vprašal, kakšno darilo si želi dobiti ob njegovem povratku.

Na koncu je vprašal tudi papigo, kaj si želi. Papiga mu je odgovorila, da si ne želi prav nič, ima samo željo, da če slučajno na svoji poti naleti na veliko drevo in na njem veliko njenih sorodnikov, naj se ustavi in jim pove, da je ona pri njem in da se ima lepo.

No če je samo to, to pa res ne bo težko si je rekel trgovec in odpotoval.

Vsak od nas je samotna gora,
otok, zvezda, ali nekaj še bolj samotnega,
temnega v temi.
Čudež je že to,
da se pojavi nekaj ali nekdo,
ki to temo razsvetli.
In nič več.

Neža Maurer

Ljubezen je božja stvaritev,
vsako zrnce peska v njej.
Ljubi vsak listič, vsak žarek božje svetlobe.
Ljubi živali, ljubi rastline, ljubi vse.
Če ljubiš vse, boš v vsaki stvari opazil božansko skrivnost.
Ko ti jo enkrat uspe odkriti,
jo boš vsak dan bolj razumel.
in na koncu boš ljubil ves svet z vseobsegajočo ljubeznijo.

V vroči deželi je živel mož, ki ga vročina sploh ni motila, saj je v njej rasel celo življenje.
Na svojem velikem pustem zemljišču, na katerem zaradi pomanjkanja vode ni bilo nobenega zelenja, je odkril diamant in začel kopati in odkril cel rudnik diamantov. V svojem neizmernem veselju se je odločil, da omogoči tudi drugim ubogim ljudem, da imajo kaj od njegovega bogastva, zato jih je postopoma začel vedno več najemati in zaposlovati. Eni so zanj kopali diamante, drugi so jih obdelovali, tretji zanj prodajali. Z denarjem, ki ga je dobil od prodanih diamantov je kupoval hrano in vodo zase in za vse svoje delavce. Med sabo in delavci, ki so delali zanj, ni delal nobenih razlik. V veliki hiši, ki jo je dal zgraditi zase, je bilo dovolj prostora, tudi za vse tiste, ki so delali zanj. Kar so jedli oni, to je jedel on, kar so pili oni, to je pil tudi sam.

Z eno samo malo izjemo.

Rad bi te zaprosil, kolikor najbolj morem – bodi potrpežljiv do vsega,
kar obstaja nerazvozlano v tvojem srcu, in poskusi vzljubiti vprašanja sama,
kot zaprte sobe in kot knjige, ki so napisane v nekem zelo tujem jeziku.
Ne išči odgovorov, ki ti ne morejo biti dani, ker jih ne bi bil sposoben živeti.
Smisel je v tem, da živiš vse.
Živi vprašanja v tem trenutku.
Morda ti bo potem nekoč, ne da bi opazil, kakšen oddaljen dan prinesel odgovor.

Rainer Maria Rilke

Na vsem svetu ni nič mehkejšega ali slabotnejšega od vode.
A v tem, kako krotiti trdo in nepopustljivo, ji ni para.
Da šibko premaga močno, da se trdo umakne nežnemu –vemo vsi,
a se po tem nihče ne ravna.

Lao Ce

Veliko se je naučil od včerajšnjega dne, kdor si je zapomnil, da je minil.

Brez vere vase težko preskočimo majhen jarek. A z njo je tudi preskok čez širok prepad lahkoten korak.

Kdor bi rad do sebe, mora čez puščavo brez vode, z vero, da je nekje studenec. In je. Globoko v nas. Kdor iz njega pije, zmore pot in pride do sebe.

Lepota življenja je skrita v ljubezni do življenja. Brez nje je vsako življenje le dolgočasen sprehod.

V vsakem še tako majhnem koraku, je smisel življenja.

Leto, v katerem mine dan brez ljubezni, je za dan krajše.

Za spoznanje, da v življenju malo potrebujemo, moramo veliko žrtvovati.

Zdravljenje žalosti
James Van Praagh

Bral bom o možu, ki je spregovoril na pogrebu prijateljice.
Povedal je datum z nagrobnika –
datum začetka in zadnjega dne.

Da prvi je dan rojstva njenega,
o naslednjem je govoril v solzah,
najpomembnejši od vsega pa je pomišljaj, zapisan vmes.

Je namreč namesto vsega njenega bivanja na obličju sveta
in samo kdor jo je imel rad, ve,
koliko velja tista črtica.

Ne šteje, koliko imamo: avtomobile… hišo… denar.
Pomembno je, kako živimo in ljubimo
in kako preživimo pomišljaj.

Zato premisli vse in temeljito … si želiš spremeniti kaj?
… Časa ne veš, koliko je minilo,
in ali je od pomišljaja morda ostal le še vezaj.

Prelomila je kruh na dva kosa in ju dala otrokoma, ki sta požrešno jedla.
»Nič ni pustila zase,« je zagodrnjal narednik.
»Ker ni lačna,« je rekel vojak.
»Ker je mati,« je rekel narednik.
Victor Hugo

Hudobna ženska ne more biti dobra kuharica, kajti za to so potrebne vedrost, velikodušnost in širokosrčnost.
Paul Gauguin

Prava ljubezen je kot duhovi – vsi govorijo o njih, a le redki so jih videli.
La Rochefoucauld

Nikoli se ne bi naučili biti pogumni in potrpežljivi, če bi bilo na svetu samo veselje.
Helen Keller

Pogum je lestev, po katerih se vzpenjajo vse druge vrline.
Clare Booth Luce

Dajte otroku malo ljubezni in nazaj je boste dobili veliko.
John Ruskin

Sanjati o tem, kakšni bi radi bili, pomeni zapravljati to, kar ste.
neznani avtor

Pametno je, da se učimo od tistih, ki znajo učiti.
Sofokles

Uspeha ne merimo z zmagami, pač pa s tem, kako si človek opomore po neuspehih – in nekateri neuspehi so neizogibni.
Vic Preisser

Naša resnična usoda ni, da nam služijo, ampak da služimo sami sebi in svojim soljudem.
Franklin Delano Roosevelt

Najbolj izobraženo človeško bitje je tisto, ki razume večino o življenju, v katerega je bilo postavljeno.
Helen Keller

Ovire so tisto, kar vidiš, če umakneš pogled s cilja.

Nikoli ne veš, koliko moči imaš, dokler je ne uporabiš.

Ko se naučiš ljubiti, se naučiš tudi živeti.
neznani vir

V soseski sta živela dva soseda. Eden je bil bogat in srečen, drugi pa revež in nesrečen, zato se je bogati sosed odločil, da revnemu pomaga iz njegove bede.

Nekega jutra je prišel k njemu in mu dejal:
«Poglej, vidim v kakšni revščini živiš, naj ti pomagam, da obogatiš. Poglej tule v roki držim kamen, ki ni navaden, ta kamen je resonančni kamen in na karkoli železnega boš z njim udaril, bo njegova frekvenca spremenila železo v zlato.
Zdaj grem za tri tedne na potovanje in ko se vrnem mi boš ta moj kamen, moral vrnil nazaj. Do takrat pa lahko spremeniš vse svoje železo v zlato.«

James Van Praagh
Zdravljenje žalosti

Od nekdaj živim z mačkami; mačke in jaz se privlačimo na poseben način. Mislim, da nas druži izredno razumevanje in izredno spoštovanje.

Pred štirimi leti se je na mojem pragu znašel maček lepe kostanjevo rjave barve. Bilo je očitno, da zanj nihče ne skrbi, in bil je zelo lačen ter žejen. Brez dvoma se je znašel na pravih vratih. Morda je vedel, da imam mačke še posebej rada. Takoj sem mu pripravila skledo hrane in jo pustila na verandi. Nisem ga silila, da bi prišel noter. Vedela sem, da se bo nazadnje sam odločil, ali bo ostal ali odšel.

Po nekaj tednih je maček začel prihajati v hišo, in še preden sem se zavedla, se je popolnoma udomačil. Zaradi njegove lepe barve sem mu dala ime Chester. Zelo kmalu si je poiskal najudobnejši stol v hiši in si ga prilastil. Takoj sva postala najboljša prijatelja. Presenetljivo je bilo, da se je dobro razumel tudi z drugimi našimi mačkami. Privadil se je življenju v hiši. Ven je hodil skozi mačjo loputo in se vsako jutro vračal na zajtrk.

Piše: dr. France Susman

Vsi tisti, ki so iz tvornih razlogov kdaj imeli pričujoče besedilo (in seveda vsa podobna) v rokah, so se jim te prej ali slej zatresle - nedvomno so se zavedali odgovornosti za verodostojnost prenešenega sporočila. Tudi to sporočilo pripada največjemu, ki se je kdaj rodil in je namenjeno vsem nam, ki smo se rodili po njem - in ki naj bi predvsem živeli po njem. Brez ovinkarjenja je treba priznati, da samo dobre želje ali najboljši nameni še ne pomenijo, da se pri prevajanju (dve tisočletji!) ali ponovnih izdajah sporočilo ne more skvariti - možnosti za to je več kot dovolj.

Pa naj vas to ne skrbi - živimo v času, ko smo vsi deležni večjih darov iz nebeških virov in niti malo ne dvomimo, da bo v tistih od vas, ki se boste z ljubeznijo posvetili spoznanju enega najpomembnejših odrazov človekove kulture - uživanja hrane - sporočilo naletelo na ustreznost v vas samih in - enostavno vedeli boste, da je resnica in da je zapisana prav za vas.

Štirje slepci se odpravijo na pot. Na poti srečajo človeka, ki jaha slona. Le ta jim veli naj se umaknejo s poti, da bo lahko s slonom nadaljeval pot. Ker od slepcev nihče nikoli ni videl slona, ga prosijo, če ga lahko potipajo. Lastnik slona jim to dovoli in ustavi slona. Eden od slepcev potipa slona za rilec, drugi za uho, tretji za trebuh in četrti za nogo. Zahvalijo se lastniku, ker so se lahko sami z lastnimi rokami prepričali, kakšen je slon, a se takoj hudo sprejo.

Prvi trdi, da je slon podoben veji drevesa,
drugi trdi, da je slon podoben palmovem listu,
tretji trdi, da je slon podoben drevesu,
četrti pa je trdil, da slon ni nič drugega kot živ sod.

iz knjige Zdravljenje žalosti (James Van Praagh)

Mislim, da ljudje izredne inteligence in poguma svojih živali ne razumemo povsem. Vem, da smo že slišali zgodbe o živalih, ki so tvegale življenje ali premagale ovire ter prepotovale dolge razdalje, da bi se znova pridružile ljubljenemu lastniku. Mnoge živali delujejo kot naši varuhi. Videti je, da pripomorejo k varnosti na mnogih ravneh. Prepričan sem, da nekatere živali na tej Zemlji opravljajo posebno poslanstvo kot angeli varuhi, ki jih Bog pošilja, da nas ohranjajo na naši duhovni poti. To se je še posebej izkazalo v naslednji zgodbi.

Sredi predstavitve za javnost, ko sem ženski po imenu Corey predajal sporočilo njenega dragega očeta, ki je umrl pred kratkim, se mi je v duhu prikazala podoba velikega črnega psa, ki je tekel proti meni. Spremenila se je tako hitro, da sem ga komajda utegnil opisati.

»Pravkar sem videl nekaj nenavadnega. Vaš oče mi kaže psa. Videti je kot črn nemški ovčar. Ali je imel to žival? Videti je, da se podi okrog njega.«