Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Ugotavljam, da se moram vsakič, ko me zajame nepričakovani vrtinec izgube, znova zbližati z duhom. Spomniti se moram, da sem sam odgovoren za svoje življenje in da imam le jaz sam moč, da se odločim za naslednji korak. Se bom na okoliščine odzval ali bom deloval na nov način oziroma z novim nazorom? Dogajanje se pogosto razvija tako hitro, da komajda najdemo čas za razmišljanje. Takrat se moramo spomniti nekaj najosnovnejših resnic.
Da bi premagali žalost in bolečino ter znova začutili stik s seboj, boste nekaj svojih negativnih prepričanj o življenju morali zamenjati z veselimi in srečnimi. Edino tako vam bodo prihodnja doživetja lahko dala kar največ.
Nihče ne more vedeti, kaj pomeni življenje, kaj pomeni svet, dokler nima otroka, ki ga ljubi. Takrat se celotno vesolje spremeni in nič več ni videti tako, kot je bilo prej.
Lafcadio Hearn, ameriški pisatelj
Niti meso niti kri, srce dela iz nas očete in sinove.
Schiller, nemški dramatik
Človek ima dve nogi in en smisel za šalo. Če je treba izbirati, je bolje, da izgubiš nogo.
Charles Lindner
Na tem svetu je samo dvoje tragičnih stvari. Prva je, da ne dobiš, kar si želiš. Druga pa je, da to dobiš.
Oscar Wilde
Upaj na najboljše. Pričakuj najslabše. Življenje je igra, mi pa zanjo nismo imeli vaj.
Mel Brooks
Če lahko poveš, koliko imaš rad, potem je tvoja ljubezen majhna.
Petrarka
James Van Praagh - nekaj misli iz knjige
Zdravljenje žalosti
Na smrt staršev ni nikoli nihče pripravljen. Morda mislimo, da smo, vendar nismo.
Pravila za proces žalovanja ne obstajajo, ker se vsakdo od nas drugače spopada z izgubo. Obstaja rek: Ko se zaprejo ena vrata, se odprejo druga. Če zmoremo gledati na smrt kot na vrata, ki se zapirajo, nas lahko potolaži zavest, da se bodo vsak čas odprla nova.
Medij sem že vrsto let in duhovnega sveta se dotikam tako rekoč vsakodnevno. Vsakič, ko opravljam reading za posameznika, pa sem še vedno osupel, kako to začetno sporazumevanje ali odpiranje vrat duhu za vedno spremeni človekovo življenje. Strah pred smrtjo izgine in življenje dobi povsem nov pomen. Večina ljudi ne bo nikoli imela priložnosti, da bi bila zmožna videti ali slišati duhovni svet. Toda to ni tisto, kar je potrebno, da se zavemo lastne duhovnosti. Mnogi med nami se lahko odpiramo duhovni strani z molitvijo ali z meditacijo. Smo predvsem duhovna bitja. Naj je včasih še tako težko razumeti, v fizičnem telesu v fizičnem svetu živimo kot duhovna bitja. Ko bomo dojeli, kdo smo v duhovnem smislu, bomo v vsem okoli sebe odkrili veličastno podporno mrežo.
ponedeljek, 14. julij 2003 @ 05:30 CEST
Uporabnik: Pozitivke
dr. France Susman
Od govornika, pisatelja, učitelja zahtevamo, da nekaj povedo. Kaže, da je spoznanje pravo, kadar prihaja iz srca. To bi pomenilo, da samo s srcem pravilno razumevamo. Življenje je nujno šola, če hočemo ali pa ne. Naučili se bomo pamet tako rabiti, da srca ne izgubimo. Prisrčno nagnjenje do vseh živih bitij je nedeljivo. Če torej postanemo neprisrčni nasproti komurkoli, smo izgubili čustvo na splošno. Posledica brezčustvenosti je potem nepopisno trpljenje, ki spremlja človeštvo skozi zgodovino. Obžalovanje nima smisla, vendar je preteklost zato, da se iz nje učimo.
nedelja, 13. julij 2003 @ 21:30 CEST
Uporabnik: Petra
Obstaja pot v srcih vseh nas, skrita in redkokdaj prepotovana, ki vodi do neznanega skrivnostnega kraja. Stari ljudje so dobesedno ljubili prst, na tleh so sedeli ali počivali z občutkom, da so blizu materinske moči. Njihovi teepiji so bili postavljeni na zemlji in njihovi oltarji so bili narejeni iz zemlje. Prst je bila resnična, krepilna, čistilna in zdravilna. Zaradi tega stari indijanec še vedno sedi na zemlji, namesto da bi se podpiral pokonci, stran od njenih življenje dajajočih sil. Za njega sedenje ali ležanje na tleh pomeni, da je zmožen misliti bolj globoko in čutiti bolj prodorno. Tako lahko v skrivnosti življenja vidi bolj jasno in postane bližji v sorodnosti z ostalim življenjem okrog njega.
nedelja, 13. julij 2003 @ 05:10 CEST
Uporabnik: stojči
V parku Tivoli sem srečal zaskrbljenega soseda, ki me sploh ni opazil.
Pocukal sem ga za rokav in ga lepo pozdravil.
Sosed se je nasmehnil in se takoj spet zresnil.
Ker je sijalo sonce, sem mu dejal:
četrtek, 10. julij 2003 @ 21:37 CEST
Uporabnik: ana
Beseda je človeku Božji dar:
z njo lahko gradiš, z njo lahko podiraš.
Vse je odvisno od nas,
od naše srčne in duhovne naravnanosti,
odvisno od tega, ali želiš delovati kakor sonce
ali pa kakor – slana.
Z besedo lahko pobožaš in ljubkuješ,
ne da bi uporabil dlani.
Z besedo pa lahko tudi udariš,
da še dolgo dolgo boli.
Nič nas ne razveseli bolj kakor topla, prijazna beseda tistega, ki ga imamo radi.
In noben nož nas ne zareže globlje kakor groba beseda tistega, ki nam je drag.
Ženskam služijo moški dostikrat namesto ogledal, v katerih se želijo videti privlačne in zaželene.
Moški pa sploh ne potrebujejo ogledal. Sami sebi se zdijo večno mladi, privlačni in zaželeni, ne glede na to, koliko so stari, sivi, plešasti in trebušasti.
sreda, 9. julij 2003 @ 06:57 CEST
Uporabnik: stojči
Bogat trgovec je imel posebno papigo, ki ne samo, da je znala pripovedovati šale in oponašati vse člane trgovčeve družine, ampak je celo znala po človeško peti. Trgovčevi družini je prinašala obilo veselja in zabave.
Nekega dne, se je trgovec odpravil v veliko mesto in vsakega člana družine vprašal, kakšno darilo si želi dobiti ob njegovem povratku.
Na koncu je vprašal tudi papigo, kaj si želi. Papiga mu je odgovorila, da si ne želi prav nič, ima samo željo, da če slučajno na svoji poti naleti na veliko drevo in na njem veliko njenih sorodnikov, naj se ustavi in jim pove, da je ona pri njem in da se ima lepo.
No če je samo to, to pa res ne bo težko si je rekel trgovec in odpotoval.
nedelja, 6. julij 2003 @ 22:00 CEST
Uporabnik: Devi
Vsak od nas je samotna gora,
otok, zvezda, ali nekaj še bolj samotnega,
temnega v temi.
Čudež je že to,
da se pojavi nekaj ali nekdo,
ki to temo razsvetli.
In nič več.
Ljubezen je božja stvaritev,
vsako zrnce peska v njej.
Ljubi vsak listič, vsak žarek božje svetlobe.
Ljubi živali, ljubi rastline, ljubi vse.
Če ljubiš vse, boš v vsaki stvari opazil božansko skrivnost.
Ko ti jo enkrat uspe odkriti,
jo boš vsak dan bolj razumel.
in na koncu boš ljubil ves svet z vseobsegajočo ljubeznijo.
petek, 4. julij 2003 @ 06:38 CEST
Uporabnik: stojči
V vroči deželi je živel mož, ki ga vročina sploh ni motila, saj je v njej rasel celo življenje.
Na svojem velikem pustem zemljišču, na katerem zaradi pomanjkanja vode ni bilo nobenega zelenja, je odkril diamant in začel kopati in odkril cel rudnik diamantov. V svojem neizmernem veselju se je odločil, da omogoči tudi drugim ubogim ljudem, da imajo kaj od njegovega bogastva, zato jih je postopoma začel vedno več najemati in zaposlovati. Eni so zanj kopali diamante, drugi so jih obdelovali, tretji zanj prodajali. Z denarjem, ki ga je dobil od prodanih diamantov je kupoval hrano in vodo zase in za vse svoje delavce. Med sabo in delavci, ki so delali zanj, ni delal nobenih razlik. V veliki hiši, ki jo je dal zgraditi zase, je bilo dovolj prostora, tudi za vse tiste, ki so delali zanj. Kar so jedli oni, to je jedel on, kar so pili oni, to je pil tudi sam.
četrtek, 3. julij 2003 @ 06:09 CEST
Uporabnik: ana
Rad bi te zaprosil, kolikor najbolj morem – bodi potrpežljiv do vsega,
kar obstaja nerazvozlano v tvojem srcu, in poskusi vzljubiti vprašanja sama,
kot zaprte sobe in kot knjige, ki so napisane v nekem zelo tujem jeziku.
Ne išči odgovorov, ki ti ne morejo biti dani, ker jih ne bi bil sposoben živeti.
Smisel je v tem, da živiš vse.
Živi vprašanja v tem trenutku.
Morda ti bo potem nekoč, ne da bi opazil, kakšen oddaljen dan prinesel odgovor.
Na vsem svetu ni nič mehkejšega ali slabotnejšega od vode.
A v tem, kako krotiti trdo in nepopustljivo, ji ni para.
Da šibko premaga močno, da se trdo umakne nežnemu –vemo vsi,
a se po tem nihče ne ravna.