Moja dobra prijateljica inkovskega porekla F.O., mi je povedala, kar ji je nekoč povedala babica: "Na zemlji se je zlo začelo takrat, ko so ljudje besedo BITI zamenjali z besedo IMETI."
Biti in imeti sta kot kitajski jin/jan - to je princip in le uravnovešenje prinese srečo.

Ljudje smo slepi! Toliko lepih stvari je okrog nas, pa jih ne vidimo. Hudo! Hujše je, da smo enako slepi tudi za grde stvari, ki jih delamo.

Igor Kononenko

Meher Baba (1894-1969)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

Rodil se je v Puni v Indiji kot drugi sin v zoroastrijski družini. Dali so mu ime Merwan Sheriar Irani. Hodil je v krščansko srednjo šolo in na Deccan College. Bil je odličen učenec, užival v igrah in športu ter se navduševal nad poezijo. Navdihnjen s Hafizom je pisal pesmi v perzijskem in angleškem jeziku. Leta 1914 je sufijska učiteljica Hazrat Babajan s poljubom na čelo inicirala njegovo duhovno prebujenje. Takrat je za devet mesecev padel v neke vrste transedentalno stanje zavesti. Bil je videti omamljen, nepriseben in v tem času je komaj kaj jedel. Odpeljali so ga k mojstru Shird Sai Babi, ki ga je poslal k svojemu učencu Upasani Maharaju. Ta je takoj, ko ga je zagledal, vrgel kamen v njegovo čelo.

To je bil začetek boleče, naporne večletne preobrazbe, v kateri je pridobil nazaj normalno zavest, hkrati pa zadržal božansko stanje. V tem času ga je poučevalo pet takratnih velikih mojstrov, hkrati pa je na željo svoje mame delal razna posvetna dela. V začetku leta 1922 je začel izvajati avatarske dolžnosti. Zbral in učil je ožji krog učencev, ustanovil je ašram Meherabad v bližini mesta Ahmednagar, kjer so zgradili šolo, bolnico, zatočišče za revne, invalide in duševno bolne ter izvajali druge dobrodelne projekte.

Vedno sem mislila, da je ljubezen neka vrsta prostovoljnega suženjstva.

To ni resnično.

Svoboda obstaja samo takrat, ko je navzoča ljubezen. Najbolj ljubi tisti, ki se v celoti preda, in takrat se počuti svobodnega.

V ljubezni nihče ne more nikogar prizadeti, saj je vsak sam odgovoren za tisto, kar čuti. Za svoja občutja ne moreš kriviti drugega.

To je pravo občutenje svobode: da imaš, kar ti največ pomeni, a si tega ne lastiš.

Če si ne lastiš nikogar, ne moreš nikogar izgubiti.

povzeto po knjigi Enajst minut (Paulo Coelho)

Deček je šel prvič v šolo,
dobil je barvice in risal.
Prebarval je list
z barvami, kot jih je videl.
Učiteljica vzklikne:
"Kaj pa počneš, mladi mož?"
"Rože slikam," ji reče.
In ona: "Zdaj ni čas za umetnost!
Sicer pa, rože so zelene in rdeče!
Dovolj časa imaš, mladi mož,
da narediš stvari takšne, kot morajo biti.
Misliti moraš tudi na druge,
saj nisi edini!"

In še to:
"Rože so rdeče, mladi mož!
In listi zeleni.
Ni treba, da vidiš rože drugačne,
kot so od nekdaj bile."

Čeprav vem, da je to del življenja,
ti želim, da bolečina nikoli
ne bi bila tvoj vladar.

*O*

Igor Kononenko

Jetsun Milarepa(1052-1135)
Tibetanski jogi, pesnik, mag, razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

Rojen na severu Tibeta v vasi Kya Ngatsa (Tsa) očetu Mila Sherab Gyaltsen (iz plemena Khyungpo – orlovo pleme) in mami Nyangtsa Kargyen (Beli dragulj). Dali so mu ime Thopaga (Dober Glas). Njegov prednik je bil tudi jogi in mag Josay Khyungpo. Ko je bil star štiri leta, se je rodila sestra Peta Gonkaj. Družina je bila premožna in sprva so živeli z ljubeznijo in v blaginji. Thopaga je lepo pel in vsi so se strinjali, da so mu dali pravo ime. Ko je Milarepa dopolnil sedem let, je oče zbolel in umrl. Posestvo sta si polastila Milarepina stric in teta in pahnila sta Milarepino družino v siromaštvo. Ko je bil star sedemnajst let, ga je mati nagovorila, da se izuči za maga in se maščuje zlobnim stricu in teti. Milarepa se je res izučil črne magije od Yungtona Trogyela in se maščeval stricu in teti, tako da jim je neurje zrušilo hišo, kjer je umrla večina njunih sorodnikov in prijateljev. Po tem je Milarepa začutil potrebo po duhovni rasti in je začel iskati učitelja.

Tako je prišel na jugu Tibeta v pokrajini Drowolung do velikega mojstra Marpe Lotsawe (Marpe Prevajalca). Marpa je večkral potoval v Indijo in se tam učil od mojstra Narope. Marpa je Milarepo postavljal pred težke preizkušnje (z namenom, da očisti njegovo karmo), ki so Milarepo izčrpavale, tako da je večkrat obupaval in celo razmišljal o samomoru. S podporo Marpine žene Dameme in Marpinih učencev je Milarepa vztrajal več let v nečloveških naporih in ko je prestal vse hude preizkušnje, ga je Marpa sprejel za učenca. Po nekaj letih intenzivne meditacije (večinoma brez spanja) v zaprti celici in ob prisotnosti svojega učitelja, je Milarepa sicer napredoval, vendar je začutil močno željo, da se še enkrat vrne v domač kraj. Marpa mu je predal še zadnje učenje in se poslovil od Milarepe.

Zakaj se vedno oziraš
tja na drugo stran?
Zakaj vedno mišliš, da imajo drugi,
prijatelji, znanci, sosedje
mnogo več sreče?

Tako rad rečeš:
Drugim se godi dosti bolje.
Meni pa vse splava po vodi,
naj se še tako trudim.

Drugi breg je vedno lepši.
Odmaknjen je,
in ti kot okamenel strmiš
v lep privid.

... pred kratkim slišal dobro misel:...

...ni Srečen tisti, ki veliko ima...
...temveč Tisti, ki malo potrebuje...

...dodam...
...torej Sem dvakrat Srečen,
...ker veliko imam - a malo potrebujem...

Sedim, razmišljam o sebi, o življenju, o raju.
Predvsem slednje.
Kaj je raj???
Večina največjih ved in ver nam obljublja raj po smrti, večno življenje ...
...RAJ ?
Zamislim si, kje živim;
Na planetu ZEMLJA. Zelenem planetu med milijardami gmot raznih plinov, skal ...(zvezde,planeti...)
Daleč na okoli edinem mestu, kjer imam pogoje da živim in uživam.(zrak ,voda ,hrana, toplota, svetloba ...) Ne samo pogoje, idealne pogoje !!

Kaj naj bi delal v raju???

Vsa velikost celotne zemeljske oble
in ves domnevno neskončen spekter
vesoljskega ozvezdja (z vsemi svojimi številnimi planeti )

se niti približno ne more primerjati z veličino in širino
tvoje eterske prevodnosti tvojega duhovnega srca.

Vse zvezde za katere misliš, da obstajajo na ozvezdju našega planeta,
boš ti lahko v enem samem trenutku svojega eterskega diha
prijel in zaobjel/a z zapestjem tvojega duhovnega srca
in si jih shranil/a v svoj levi žep.

Svet boš lahko spremeni/a v prah.

Skozi veliko stisk moramo iti,
da pridemo v božje kraljestvo.

Apostolska dela

Neko dekle je na velikem letališču čakalo na polet. Ker se je čakanje zavleklo, si je kupila knjigo, da bi ji čas hitreje minil. Kupila si je tudi vrečko piškotov. Sedla je v čakalnico, da bi lahko v miru brala.

Poleg nje je sedel mož, ki je odprl revijo in tudi začel brati. Ona je mirno brala in si postregla prvi piškot iz vrečke. Takoj je tudi mož poleg nje vzel enega. Postala je nejevoljna, toda rekla ni ničesar. Pomislila je: « Kako je nesramen. Če bi bila bolj odločna, bi mu eno prisolila, da bi si zapomnil za vedno. »

Vsakič, ko je vzela piškot, je tudi on vzel enega. Bila je tako ogorčena, da sploh ni vedela, kaj storiti. Ko je v vrečki ostal samo še en piškot, je pomislila: « Kaj bo pa zdaj naredil ta brezobzirnež? » Mož pa je razdelil zadnji piškot na dva dela in ji z nasmehom ponudil zadnjo polovico. To pa je bilo že preveč. Začela je pihati od jeze. Zaprla je knjigo, pograbila stvari in odšla v prostor za vkrcanje.

Prevedla: Irena Roglič Kononenko

TAKO NAJ TE BLAGOSLOVI GOSPOD
Naj te blagoslovi Gospod.
Tvoje noge naj blagoslovi s plesom,
tvoje roke z močjo,
tvoje dlani z nežnostjo,
tvoje oči z nasmehom,
tvoja ušesa z glasbo,
tvoj nos z dišavami,
tvoja usta z navdušenjem,
tvoje srce z radostjo.
Tako naj te blagoslovi Gospod.

Da boš lahko občutil/a delovanje Boga na sebi,

moraš najprej občutiti eno nezanemarljivo občutjte .

Občutje, ki pravi; Bog že deluje na tebe in skozi tebe.

Prepričaj se, ni krajše poti.

Vsak moj zavesten dih
je moja molitev.
Koliko je pa zavesten tvoj dih
in koliko je molitev,
pa boš moral zase
ugotoviti ti sam.

stojči Stojan Svet

Ko sem bil mlad in svoboden
in je bila moja domišljija brezmejna,
sem sanjal, kako bi spremenil svet.

Nato sem odrasel in dozorel,
pa tudi spoznal,
da se svet ne bo spremenil.

Odločil sem se, da se bom zazrl bliže
in bom spremenil le svojo domovino.
A tudi to ni bilo mogoče.

Postaral sem se in si v zadnjem,
obupanem poskusu prizadeval
spremeniti le svojo družino,
tiste najbližje,
a žal sem spet naletel na gluha ušesa.