Zakaj se vedno oziraš
tja na drugo stran?
Zakaj vedno mišliš, da imajo drugi,
prijatelji, znanci, sosedje
mnogo več sreče?

Tako rad rečeš:
Drugim se godi dosti bolje.
Meni pa vse splava po vodi,
naj se še tako trudim.

Drugi breg je vedno lepši.
Odmaknjen je,
in ti kot okamenel strmiš
v lep privid.

... pred kratkim slišal dobro misel:...

...ni Srečen tisti, ki veliko ima...
...temveč Tisti, ki malo potrebuje...

...dodam...
...torej Sem dvakrat Srečen,
...ker veliko imam - a malo potrebujem...

Sedim, razmišljam o sebi, o življenju, o raju.
Predvsem slednje.
Kaj je raj???
Večina največjih ved in ver nam obljublja raj po smrti, večno življenje ...
...RAJ ?
Zamislim si, kje živim;
Na planetu ZEMLJA. Zelenem planetu med milijardami gmot raznih plinov, skal ...(zvezde,planeti...)
Daleč na okoli edinem mestu, kjer imam pogoje da živim in uživam.(zrak ,voda ,hrana, toplota, svetloba ...) Ne samo pogoje, idealne pogoje !!

Kaj naj bi delal v raju???

Vsa velikost celotne zemeljske oble
in ves domnevno neskončen spekter
vesoljskega ozvezdja (z vsemi svojimi številnimi planeti )

se niti približno ne more primerjati z veličino in širino
tvoje eterske prevodnosti tvojega duhovnega srca.

Vse zvezde za katere misliš, da obstajajo na ozvezdju našega planeta,
boš ti lahko v enem samem trenutku svojega eterskega diha
prijel in zaobjel/a z zapestjem tvojega duhovnega srca
in si jih shranil/a v svoj levi žep.

Svet boš lahko spremeni/a v prah.

Skozi veliko stisk moramo iti,
da pridemo v božje kraljestvo.

Apostolska dela

Neko dekle je na velikem letališču čakalo na polet. Ker se je čakanje zavleklo, si je kupila knjigo, da bi ji čas hitreje minil. Kupila si je tudi vrečko piškotov. Sedla je v čakalnico, da bi lahko v miru brala.

Poleg nje je sedel mož, ki je odprl revijo in tudi začel brati. Ona je mirno brala in si postregla prvi piškot iz vrečke. Takoj je tudi mož poleg nje vzel enega. Postala je nejevoljna, toda rekla ni ničesar. Pomislila je: « Kako je nesramen. Če bi bila bolj odločna, bi mu eno prisolila, da bi si zapomnil za vedno. »

Vsakič, ko je vzela piškot, je tudi on vzel enega. Bila je tako ogorčena, da sploh ni vedela, kaj storiti. Ko je v vrečki ostal samo še en piškot, je pomislila: « Kaj bo pa zdaj naredil ta brezobzirnež? » Mož pa je razdelil zadnji piškot na dva dela in ji z nasmehom ponudil zadnjo polovico. To pa je bilo že preveč. Začela je pihati od jeze. Zaprla je knjigo, pograbila stvari in odšla v prostor za vkrcanje.

Prevedla: Irena Roglič Kononenko

TAKO NAJ TE BLAGOSLOVI GOSPOD
Naj te blagoslovi Gospod.
Tvoje noge naj blagoslovi s plesom,
tvoje roke z močjo,
tvoje dlani z nežnostjo,
tvoje oči z nasmehom,
tvoja ušesa z glasbo,
tvoj nos z dišavami,
tvoja usta z navdušenjem,
tvoje srce z radostjo.
Tako naj te blagoslovi Gospod.

Da boš lahko občutil/a delovanje Boga na sebi,

moraš najprej občutiti eno nezanemarljivo občutjte .

Občutje, ki pravi; Bog že deluje na tebe in skozi tebe.

Prepričaj se, ni krajše poti.

Vsak moj zavesten dih
je moja molitev.
Koliko je pa zavesten tvoj dih
in koliko je molitev,
pa boš moral zase
ugotoviti ti sam.

stojči Stojan Svet

Ko sem bil mlad in svoboden
in je bila moja domišljija brezmejna,
sem sanjal, kako bi spremenil svet.

Nato sem odrasel in dozorel,
pa tudi spoznal,
da se svet ne bo spremenil.

Odločil sem se, da se bom zazrl bliže
in bom spremenil le svojo domovino.
A tudi to ni bilo mogoče.

Postaral sem se in si v zadnjem,
obupanem poskusu prizadeval
spremeniti le svojo družino,
tiste najbližje,
a žal sem spet naletel na gluha ušesa.

...a raja ni mogoče upodobiti, zakaj raj je trenutek srečanja. Z Bogom, pa tudi s človekom. Seveda je nadvse pomembno, da ostane srečanje neomadeževano. Raj je predvsem stanje, v katerem se duša počuti čisto...”


Ivan Klima, iz knjige “Ljubezen in smeti”

Šest ljudi, naključno ujetih v ledenem in
strupenem mrazu, vsak s svojo palico,
kot pravi zgodba.

Ogenj je ugašal, saj ni bilo polen,
a prvi mož mu je obrnil hrbet,
kajti med obrazi okoli ognja
je opazil črnega.

Naslednji je videl, da eden ne hodi v njegovo
cerkev in ni se mogel pripraviti,
da bi podnetil ogenj s svojo brezovko.

Tretji je sedel v ponošenih cunjah,
in se je tesneje zavil v plašč,
zakaj bi njegova palica grela
bogate brezdelneže?

Na svetu si, da gledaš sonce.
Na svetu si, da greš za soncem.
Na svetu si, da sam si sonce
in da s sveta odganjaš - sence.

(T. Pavček)

Čemur se ne moreš izogniti, sprejmi.

kitajski pregovor

Igor Kononenko

Sv. Frančišek Asiški (?1182-1226)
Blaženi, mojster ponižnosti, utemeljitelj frančiškanskega reda menihov.

Rodil se je v Assisiju v Italiji. Oče je bil bogat in ugleden trgovec, mati pa iz plemiške rodbine. Preživel je brezkrbo in veselo mladost. Kmalu je začel sanjariti o slavnem viteškem življenju, hkrati pa je živel uživaško in razsipniško. Leta 1204 je bil v vojni med mesti Perugio in Assisi ujet in je preživel celo leto v ujetništvu. Leta 1205 je doživel duhovno videnje, ki ga je spreobrnilo. Zavedel se je, da človek ni nič drugega na tej zemlji kakor romar in bežen gost, ki tava med življenjem in smrtjo, nikdar gotov imetja. Odtlej je iskal nov, globji smisel življenja. Začel je živeti za uboštvo, molitev in ljubezen do bližnjih. Prodal je vse svoje imetje in izročil denar duhovniku za obnovo cerkvice. Moč njegove ponižne ljubezni ga je gnala celo k najbolj zavrženim in poniževanim - gobavcem je bil privržen s posebno ljubeznijo. Ti izobčenci so poplačali njegovo neutrjeno srce, ki je večkrat obupavalo, s tako nežnimi izrazi hvaležnosti, da ga je to okrepilo in je v njih našel resnične tolažnike, medtem ko so ga njegovi prijatelji, pa tudi njegov oče in brat, zmerjali z norcem. Oče se ga je v hudem ogorčenju odrekel in ga razdedinil.

Živel je kot puščavnik in pomagal je pri obnovi cerkvice. Začel je pridigati. Po deželah se je širil njegov glas, blag in močan kot klic k ljubezni ali vabeč spev, ki je dramil sveto hrepenenje in polnil brezštevilne in zablodele duše s svetlobo ljubezni. Njegova pridiga je bila drugačna od pridig duhovnikov, kajti njegovi učitelji in vzorniki niso bili iz knjig, ne cerkveni učeniki, pridigarji ali retorji, temveč njegovo preprosto, goreče srce in ptice pod nebom in pesmi potujočih pevcev. Leta 1208 so se začeli okoli njega zbirati privrženci in sčasoma je bratovščina, ki je vztrajala v Kristusovem ubožtvu (red menihov, ki ga je, po Frančiškovi smrti, poznejši papež Gregor IX. organiziral v frančiškanski red), začela vzbujati občudovanje in ganjenost, kar je šlo v nos lokalni duhovščini. Frančišek je to občutil kot breme in odgovornost, zato se je skupaj z bratovščino leta 1210 odpravil v Rim. Tam je naletel na čudenje, nasprotovanja in hude dvome, vendar je s svojo iskrenostjo in ponižnostjo vzbudil občudovanje. Ker ga je podprl tudi kardinal Giovanni, se papež Inocenc III ni več upiral in je Frančiška blagoslovil in mu dovolil, da svoje dotedanje delovanje in pridiganje nadaljuje. Frančišek je potoval po vsej Italiji in oznanjal evangelij. V svojih romanjih je prišel vse do Maroka in na Orient. Leta 1212 je osnoval tudi skupnost sester. Leta 1224 je ob nekem videnju dobil Kristusove rane. Hudo je zbolel. Navzlic bolečinam se je nenehno smehljal, slavil in hvalil Boga, in kadar je ležal sam in oslepel v svoji koči, je pel zanosne pesmi. Ko je začutil, da se mu bliža konec, je naročil, da so ga med velikimi bolečinami prenesli v njegov Assisi. Umrl je 3. oktobra 1226, proti večeru. In v trenutku, ko je preminil, se je spustila na streho njegove koče velika jata škrjančkov, ki so se oglasili z glasno pesmijo. Dve leti po fizični smrti so ga proglasili za svetnika.

Ko se odpraviš iskat Itako,
moli, da bi bilo tvoje potovanje dolgo,
polno dogodivščin, polno prebujenj.
Ne boj se starih pošasti….
Na svojih potovanjih jih ne boš srečal,
če so tvoje misli vzvišene in plemenite,
če tvoj razum, telo in duha razvnemajo pristne strasti.
Ne boš srečal strašljivih pošasti,
če jih ne boš nosil v svoji duši,
če jih tvoja duša ne postavi predte.

Constatin Peter Cavafy


najdeno v knjigi: Preprosto bogastvo (Knjiga za vse dni v letu) avtorice Sarah Ban Breathnach