Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
torek, 27. september 2005 @ 06:20 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Igor Kononenko
Jetsun Milarepa(1052-1135)
Tibetanski jogi, pesnik, mag, razsvetljeni mojster in duhovni učitelj
Rojen na severu Tibeta v vasi Kya Ngatsa (Tsa) očetu Mila Sherab Gyaltsen (iz plemena Khyungpo – orlovo pleme) in mami Nyangtsa Kargyen (Beli dragulj). Dali so mu ime Thopaga (Dober Glas). Njegov prednik je bil tudi jogi in mag Josay Khyungpo. Ko je bil star štiri leta, se je rodila sestra Peta Gonkaj. Družina je bila premožna in sprva so živeli z ljubeznijo in v blaginji. Thopaga je lepo pel in vsi so se strinjali, da so mu dali pravo ime. Ko je Milarepa dopolnil sedem let, je oče zbolel in umrl. Posestvo sta si polastila Milarepina stric in teta in pahnila sta Milarepino družino v siromaštvo. Ko je bil star sedemnajst let, ga je mati nagovorila, da se izuči za maga in se maščuje zlobnim stricu in teti. Milarepa se je res izučil črne magije od Yungtona Trogyela in se maščeval stricu in teti, tako da jim je neurje zrušilo hišo, kjer je umrla večina njunih sorodnikov in prijateljev. Po tem je Milarepa začutil potrebo po duhovni rasti in je začel iskati učitelja.
Tako je prišel na jugu Tibeta v pokrajini Drowolung do velikega mojstra Marpe Lotsawe (Marpe Prevajalca). Marpa je večkral potoval v Indijo in se tam učil od mojstra Narope. Marpa je Milarepo postavljal pred težke preizkušnje (z namenom, da očisti njegovo karmo), ki so Milarepo izčrpavale, tako da je večkrat obupaval in celo razmišljal o samomoru. S podporo Marpine žene Dameme in Marpinih učencev je Milarepa vztrajal več let v nečloveških naporih in ko je prestal vse hude preizkušnje, ga je Marpa sprejel za učenca. Po nekaj letih intenzivne meditacije (večinoma brez spanja) v zaprti celici in ob prisotnosti svojega učitelja, je Milarepa sicer napredoval, vendar je začutil močno željo, da se še enkrat vrne v domač kraj. Marpa mu je predal še zadnje učenje in se poslovil od Milarepe.
nedelja, 25. september 2005 @ 20:24 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Moški, ki je uspel v življenju - to je človek,
ki zasluži več kot lahko njegova žena potroši. Ženska, ki je uspela v življenju - to je tista,
ki je našla takšnega moža.
nedelja, 18. september 2005 @ 05:59 CEST
Uporabnik: ajwa
Sedim, razmišljam o sebi, o življenju, o raju.
Predvsem slednje.
Kaj je raj???
Večina največjih ved in ver nam obljublja raj po smrti, večno življenje ...
...RAJ ?
Zamislim si, kje živim;
Na planetu ZEMLJA. Zelenem planetu med milijardami gmot raznih plinov, skal ...(zvezde,planeti...)
Daleč na okoli edinem mestu, kjer imam pogoje da živim in uživam.(zrak ,voda ,hrana, toplota, svetloba ...) Ne samo pogoje, idealne pogoje !!
sobota, 17. september 2005 @ 05:17 CEST
Uporabnik: jaka
Vsa velikost celotne zemeljske oble
in ves domnevno neskončen spekter
vesoljskega ozvezdja (z vsemi svojimi številnimi planeti )
se niti približno ne more primerjati z veličino in širino
tvoje eterske prevodnosti tvojega duhovnega srca.
Vse zvezde za katere misliš, da obstajajo na ozvezdju našega planeta,
boš ti lahko v enem samem trenutku svojega eterskega diha
prijel in zaobjel/a z zapestjem tvojega duhovnega srca
in si jih shranil/a v svoj levi žep.
sreda, 14. september 2005 @ 06:14 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Neko dekle je na velikem letališču čakalo na polet. Ker se je čakanje zavleklo, si je kupila knjigo, da bi ji čas hitreje minil. Kupila si je tudi vrečko piškotov. Sedla je v čakalnico, da bi lahko v miru brala.
Poleg nje je sedel mož, ki je odprl revijo in tudi začel brati. Ona je mirno brala in si postregla prvi piškot iz vrečke. Takoj je tudi mož poleg nje vzel enega. Postala je nejevoljna, toda rekla ni ničesar. Pomislila je: « Kako je nesramen. Če bi bila bolj odločna, bi mu eno prisolila, da bi si zapomnil za vedno. »
Vsakič, ko je vzela piškot, je tudi on vzel enega. Bila je tako ogorčena, da sploh ni vedela, kaj storiti. Ko je v vrečki ostal samo še en piškot, je pomislila: « Kaj bo pa zdaj naredil ta brezobzirnež? » Mož pa je razdelil zadnji piškot na dva dela in ji z nasmehom ponudil zadnjo polovico. To pa je bilo že preveč. Začela je pihati od jeze. Zaprla je knjigo, pograbila stvari in odšla v prostor za vkrcanje.
sobota, 3. september 2005 @ 06:18 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Prevedla: Irena Roglič Kononenko
TAKO NAJ TE BLAGOSLOVI GOSPOD
Naj te blagoslovi Gospod.
Tvoje noge naj blagoslovi s plesom,
tvoje roke z močjo,
tvoje dlani z nežnostjo,
tvoje oči z nasmehom,
tvoja ušesa z glasbo,
tvoj nos z dišavami,
tvoja usta z navdušenjem,
tvoje srce z radostjo.
Tako naj te blagoslovi Gospod.
ponedeljek, 29. avgust 2005 @ 22:15 CEST
Uporabnik: metuLJcica
...a raja ni mogoče upodobiti, zakaj raj je trenutek srečanja. Z Bogom, pa tudi s človekom. Seveda je nadvse pomembno, da ostane srečanje neomadeževano. Raj je predvsem stanje, v katerem se duša počuti čisto...”
nedelja, 14. avgust 2005 @ 21:12 CEST
Uporabnik: stojči
Obstajata samo dve vrsti ljudi,
eni ugibajo, drugi pa vedo.
Eni se bojijo svoje notranje luči,
kot sam hudič križa,
čeprav je njih notranja luč,
njihova najčistejša resnica,
drugi pa to notranjo luč živijo.
Tudi ti imaš to resnice-luči izbiro.