Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
nedelja, 18. september 2005 @ 05:59 CEST
Uporabnik: ajwa
Sedim, razmišljam o sebi, o življenju, o raju.
Predvsem slednje.
Kaj je raj???
Večina največjih ved in ver nam obljublja raj po smrti, večno življenje ...
...RAJ ?
Zamislim si, kje živim;
Na planetu ZEMLJA. Zelenem planetu med milijardami gmot raznih plinov, skal ...(zvezde,planeti...)
Daleč na okoli edinem mestu, kjer imam pogoje da živim in uživam.(zrak ,voda ,hrana, toplota, svetloba ...) Ne samo pogoje, idealne pogoje !!
sobota, 17. september 2005 @ 05:17 CEST
Uporabnik: jaka
Vsa velikost celotne zemeljske oble
in ves domnevno neskončen spekter
vesoljskega ozvezdja (z vsemi svojimi številnimi planeti )
se niti približno ne more primerjati z veličino in širino
tvoje eterske prevodnosti tvojega duhovnega srca.
Vse zvezde za katere misliš, da obstajajo na ozvezdju našega planeta,
boš ti lahko v enem samem trenutku svojega eterskega diha
prijel in zaobjel/a z zapestjem tvojega duhovnega srca
in si jih shranil/a v svoj levi žep.
sreda, 14. september 2005 @ 06:14 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Neko dekle je na velikem letališču čakalo na polet. Ker se je čakanje zavleklo, si je kupila knjigo, da bi ji čas hitreje minil. Kupila si je tudi vrečko piškotov. Sedla je v čakalnico, da bi lahko v miru brala.
Poleg nje je sedel mož, ki je odprl revijo in tudi začel brati. Ona je mirno brala in si postregla prvi piškot iz vrečke. Takoj je tudi mož poleg nje vzel enega. Postala je nejevoljna, toda rekla ni ničesar. Pomislila je: « Kako je nesramen. Če bi bila bolj odločna, bi mu eno prisolila, da bi si zapomnil za vedno. »
Vsakič, ko je vzela piškot, je tudi on vzel enega. Bila je tako ogorčena, da sploh ni vedela, kaj storiti. Ko je v vrečki ostal samo še en piškot, je pomislila: « Kaj bo pa zdaj naredil ta brezobzirnež? » Mož pa je razdelil zadnji piškot na dva dela in ji z nasmehom ponudil zadnjo polovico. To pa je bilo že preveč. Začela je pihati od jeze. Zaprla je knjigo, pograbila stvari in odšla v prostor za vkrcanje.
sobota, 3. september 2005 @ 06:18 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Prevedla: Irena Roglič Kononenko
TAKO NAJ TE BLAGOSLOVI GOSPOD
Naj te blagoslovi Gospod.
Tvoje noge naj blagoslovi s plesom,
tvoje roke z močjo,
tvoje dlani z nežnostjo,
tvoje oči z nasmehom,
tvoja ušesa z glasbo,
tvoj nos z dišavami,
tvoja usta z navdušenjem,
tvoje srce z radostjo.
Tako naj te blagoslovi Gospod.
ponedeljek, 29. avgust 2005 @ 22:15 CEST
Uporabnik: metuLJcica
...a raja ni mogoče upodobiti, zakaj raj je trenutek srečanja. Z Bogom, pa tudi s človekom. Seveda je nadvse pomembno, da ostane srečanje neomadeževano. Raj je predvsem stanje, v katerem se duša počuti čisto...”
nedelja, 14. avgust 2005 @ 21:12 CEST
Uporabnik: stojči
Obstajata samo dve vrsti ljudi,
eni ugibajo, drugi pa vedo.
Eni se bojijo svoje notranje luči,
kot sam hudič križa,
čeprav je njih notranja luč,
njihova najčistejša resnica,
drugi pa to notranjo luč živijo.
Tudi ti imaš to resnice-luči izbiro.
torek, 9. avgust 2005 @ 06:20 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Igor Kononenko
Sv. Frančišek Asiški (?1182-1226)
Blaženi, mojster ponižnosti, utemeljitelj frančiškanskega reda menihov.
Rodil se je v Assisiju v Italiji. Oče je bil bogat in ugleden
trgovec, mati pa iz plemiške rodbine. Preživel je brezkrbo in veselo mladost.
Kmalu je začel sanjariti o slavnem viteškem življenju, hkrati pa je živel uživaško
in razsipniško. Leta 1204 je bil v vojni med mesti Perugio in Assisi ujet in
je preživel celo leto v ujetništvu. Leta 1205 je doživel duhovno videnje, ki
ga je spreobrnilo. Zavedel se je, da človek ni nič drugega na tej zemlji kakor
romar in bežen gost, ki tava med življenjem in smrtjo, nikdar gotov imetja.
Odtlej je iskal nov, globji smisel življenja. Začel je živeti za uboštvo, molitev
in ljubezen do bližnjih. Prodal je vse svoje imetje in izročil denar duhovniku
za obnovo cerkvice. Moč njegove ponižne ljubezni ga je gnala celo k najbolj
zavrženim in poniževanim - gobavcem je bil privržen s posebno ljubeznijo. Ti
izobčenci so poplačali njegovo neutrjeno srce, ki je večkrat obupavalo, s tako
nežnimi izrazi hvaležnosti, da ga je to okrepilo in je v njih našel resnične
tolažnike, medtem ko so ga njegovi prijatelji, pa tudi njegov oče in brat, zmerjali
z norcem. Oče se ga je v hudem ogorčenju odrekel in ga razdedinil.
Živel je kot puščavnik in pomagal je pri obnovi cerkvice. Začel je pridigati.
Po deželah se je širil njegov glas, blag in močan kot klic k ljubezni ali vabeč
spev, ki je dramil sveto hrepenenje in polnil brezštevilne in zablodele duše
s svetlobo ljubezni. Njegova pridiga je bila drugačna od pridig duhovnikov,
kajti njegovi učitelji in vzorniki niso bili iz knjig, ne cerkveni učeniki,
pridigarji ali retorji, temveč njegovo preprosto, goreče srce in ptice pod nebom
in pesmi potujočih pevcev. Leta 1208 so se začeli okoli njega zbirati privrženci
in sčasoma je bratovščina, ki je vztrajala v Kristusovem ubožtvu (red menihov,
ki ga je, po Frančiškovi smrti, poznejši papež Gregor IX. organiziral v frančiškanski
red), začela vzbujati občudovanje in ganjenost, kar je šlo v nos lokalni duhovščini.
Frančišek je to občutil kot breme in odgovornost, zato se je skupaj z bratovščino
leta 1210 odpravil v Rim. Tam je naletel na čudenje, nasprotovanja in hude dvome,
vendar je s svojo iskrenostjo in ponižnostjo vzbudil občudovanje. Ker ga je
podprl tudi kardinal Giovanni, se papež Inocenc III ni več upiral in je Frančiška
blagoslovil in mu dovolil, da svoje dotedanje delovanje in pridiganje nadaljuje.
Frančišek je potoval po vsej Italiji in oznanjal evangelij. V svojih romanjih
je prišel vse do Maroka in na Orient. Leta 1212 je osnoval tudi skupnost sester.
Leta 1224 je ob nekem videnju dobil Kristusove rane. Hudo je zbolel. Navzlic
bolečinam se je nenehno smehljal, slavil in hvalil Boga, in kadar je ležal sam
in oslepel v svoji koči, je pel zanosne pesmi. Ko je začutil, da se mu bliža
konec, je naročil, da so ga med velikimi bolečinami prenesli v njegov Assisi.
Umrl je 3. oktobra 1226, proti večeru. In v trenutku, ko je preminil, se je
spustila na streho njegove koče velika jata škrjančkov, ki so se oglasili z
glasno pesmijo. Dve leti po fizični smrti so ga proglasili za svetnika.
ponedeljek, 8. avgust 2005 @ 06:20 CEST
Uporabnik: ana
Ko se odpraviš iskat Itako,
moli, da bi bilo tvoje potovanje dolgo,
polno dogodivščin, polno prebujenj.
Ne boj se starih pošasti….
Na svojih potovanjih jih ne boš srečal,
če so tvoje misli vzvišene in plemenite,
če tvoj razum, telo in duha razvnemajo pristne strasti.
Ne boš srečal strašljivih pošasti,
če jih ne boš nosil v svoji duši,
če jih tvoja duša ne postavi predte.
Constatin Peter Cavafy
najdeno v knjigi: Preprosto bogastvo (Knjiga za vse dni v letu) avtorice Sarah Ban Breathnach
ponedeljek, 8. avgust 2005 @ 06:06 CEST
Uporabnik: ana
Naj se vaša duša umiri in se zave lepote sveta in njegovih neizmernih, brezmejnih zakladov.
Vse, kar imate v sebi, vse vaše srčne želje, vse, česar ste zaradi svoje narave posebno sposobni – vse to čaka na vas v veliki celoti. Gotovo bo prišlo k vam.
Enako gotovo pa ne bo prišlo niti trenutek pred časom, ki je za to določen.
Ves vaš jok in vročica in stegovanje rok
ne bodo nič pomagali.
sobota, 6. avgust 2005 @ 05:25 CEST
Uporabnik: Alan_New
Le kako lahko listu, ki živi, govoriš o sanjah, ambicijah in željah? Ko pride njegov čas, porumeni in odpade z drevesa. Na tleh zgnije in umre, na njegovem prejšnjem mestu pa zraste nov list. Nima sanj, ambicij in želja.