Tako nepredstavljivo prostorno
je brezno razuma,
tako brez teže je misel,
ki zdrsne kot pojem
k enemu samemu cilju:
čutiti in živeti ta neizmerni svet,
to deževno svetlikajoče nebo v sebi,
ta krasen večerni zaton,
to čudežno deželo,
spoznavati ljudi,
jim kljubovati in jih ljubiti hkrati,
čutiti njihovo govorico bivanja,
to čudovito in vzvišeno mističnost,
voljo in moč do življenja,
obujati stare pripovedke iz mladosti
in shranjevati vase vse nabrane
in stkane modrosti,
tiste redke srčne trenutke,
ki so zaposlovali velike skrivnosti čutil.
Joj, kako vsak dan sem bliže
vdihu svojega velikega seštevka spominov,
kako je vsak dan glasnejša moja duša
ob teh melodijah bivanja,
ob vsej tej neizmerni moči
barv, črt in krogov teles,
ki me obdajajo
in tiho drsijo v to brezno,
v te neskončne globočine
in kanjone mojih čutov.
Kako vonja po pomladi magnolija v meni,
me boža s svojimi mesnatimi listi
in se me dotika s svojimi cvetovi
prav ob robove tistih čudežev,
ki najbolj zelenijo moje odseve
in zidajo mostove zimzelenega počutja.
Kot gazirano kipenje mehurčkov
se mi razstreljujejo celice veselja navznoter
in krasijo z rdečimi trakovi
upehane členke mojih prstov,
moj odnos do izbruha travnika
z belimi drobnimi cvetovi,
ki me tako, malce noro odločajo,
da pojem sončno pesem.
|
Sončna pesem
Prispeval/a: Ljuba dne sreda, 8. februar 2006 @ 15:34 CET
Tatjana, že v začetku februarja, ko si mi poslala to pesem po elektronski pošti, sem bila vzhičena nad njo, ker mi je polepšala dan, zato zdaj svojih slavospevov ne bi ponavljala.
Povem ti pa, da je pri nas v Kranju vreme natanko enako kot takrat, ko sem jo prvič brala - namreč turobno, rahlo zamegljeno in hladno. Tisti dan sonca sicer ves dan ni bilo na spregled, danes pa je moje upanje, da ga bom vendarle zagledala, večje, kajti proti jugozahodu se že nekaj svetlika!
Vidiš, kakšno moč imajo tvoji verzi!
Prisrčen pozdrav Tatjana - iz zimskega Kranja
Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com
Sončna pesem
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 8. februar 2006 @ 17:25 CET
Lep pozdrav in sončno vreme
POMLAD PRIHAJA!
Tatjana
Sončna pesem
Prispeval/a: gabriel s dne sreda, 8. februar 2006 @ 19:49 CET
Pomlad, ta večna obnova življenja, po zimski "smrti", poganja
nove atome energije skozi naša čutila! Zunaj je še mraz, a sem začutil pomlad skozi tvojo pesem, njeno toploto, njen vonj, njeno čarobnost..
Lep pozdrav! gabriel s
Sončna pesem
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 8. februar 2006 @ 20:52 CET
oh, ta spirala cvetja, ki se bo kmalu razprla, ki jo že čutim v besedi sonce, ta čarovnija narave, to zlitje ljubezni in harmonije, ki si zasluži pesmi tišino, to pričakovanje, da nam granatno jabolko z drugih svetov ustvari govorico srca, kako naj sploh izrazim to linearnost sončnih žarkov in celovitost sonca, to pomensko razsežnost, ki mi razvnema srce? Kako drugače, če ne v sončni pesmi, dragi poet Gabrijel.
Danes je dan kulture in sem se znašla na vzhodu življenja v svoji elementarni snovi in hkrati v oddaljenosti od sveta in vseh tistih reči, ki mi ne dajejo pravega navdiha. Tiho sem razmišljala o Prešernu in naših velikih možeh, ki so bili v popolnem soglasju s svojo liriko in epiko in zlaganju miselnih in poučnih pesnitev v najvišjem pomenu besede. S kakšnim nadčloveškim naporom se je Prešern spogledaval s smrtjo in se vračal k svoji nezlomljivi veri v človeštvo.
Vendar sem zbrala toliko moči, da sem izpraznila svojo pesniško bisago. Danes sem napisala pesem, ki je objavljena "Zelenkasto zelen" ob globokem razmišljanju kako nerešljivo zelenkasto zelen je še današnji človek. Času sem pa napisala pesem "Ne krpaj me, s kamenim šivom!" . No to je moj prispevek k dnevu kulture poleg pesmi "Komu cvetejo rože črnino" za otroke v Darfurju.
Danes ob dnevu slovenske kulture je bil v korpskem gledališču predvajan Jančarjev "Klementov padec", vendar ga nisem šla gledati, ker filozof in utemeljitelj slovenskega alpinizma Klement Jug je bil moj sorodnik, bratranec od mojega dedka in vsi ti nobodobni ljudje prav malo vedo kdo je Klement v resnici bil. Videla sem dramo že po televiziji. Popolnoma zgrešena projekcija.
Klement Jug je bil predvsem narodnjak, Primorec kakršnih je bilo malo. Vse kar ga je težilo je bilo raznarodovanje Primorcev in zato je iskal voljo v svoji filozofiji, kako utrditi samega sebe z neomajno voljo, njegov usodni padec v Severni steni Triglava je bil preizkus moči, čutil je da jo potrebuje zase in za svoj narod. Sodobni avtorji pa ga prikazujejo bolj kot čudaka in psihološko zapletenega človeka. Zgrešeno. V naši hiši se je veliko govorilo o njem, bil je tudi birmanski boter mojega očeta.
Mi smo nenehno gibanje in iskanje. To je to. Čutila sem potrebo, da spregovorim s tabo danes na dan slovenske kulture.
Toliko za današnji dan kulture. Lep pozdrav Gabrijel in veliko ustvarjalnega dela. Take ljudmi kot si ti Slovenci potrebujejo.
Če te smem vprašati od kod pa si?
Tatjana
Sončna pesem
Prispeval/a: gabriel s dne sreda, 8. februar 2006 @ 21:19 CET
Pozdravljena Tatjana! Hvala za tiste zadnje besede! Takole ti bom odgovoril, pa verjetno se boš strinjala z mano, Slovenija nas vse potrebuje! Vsi, ki živimo v njej, smo njeni otroci! Drugače pa, sem iz Slovenj Gradca, enega najbolj mrzlih krajev v Sloveniji to zimo! Pri tebi je pravzaprav pomlad v primerjavi z nami! Zato tudi pišeš tako "pomladno" :)!! Tvoja pesem mi je zbudila skomine po zvončkih, telohu in ostalih znanilcev pomladi.., komaj čakam, da pride..
Lep pozdrav v Koper! gabriel s