Pozdravljen GabrijelS,

oh, ta spirala cvetja, ki se bo kmalu razprla, ki jo že čutim v besedi sonce, ta čarovnija narave, to zlitje ljubezni in harmonije, ki si zasluži pesmi tišino, to pričakovanje, da nam granatno jabolko z drugih svetov ustvari govorico srca, kako naj sploh izrazim to linearnost sončnih žarkov in celovitost sonca, to pomensko razsežnost, ki mi razvnema srce? Kako drugače, če ne v sončni pesmi, dragi poet Gabrijel.

Danes je dan kulture in sem se znašla na vzhodu življenja v svoji elementarni snovi in hkrati v oddaljenosti od sveta in vseh tistih reči, ki mi ne dajejo pravega navdiha. Tiho sem razmišljala o Prešernu in naših velikih možeh, ki so bili v popolnem soglasju s svojo liriko in epiko in zlaganju miselnih in poučnih pesnitev v najvišjem pomenu besede. S kakšnim nadčloveškim naporom se je Prešern spogledaval s smrtjo in se vračal k svoji nezlomljivi veri v človeštvo.

Vendar sem zbrala toliko moči, da sem izpraznila svojo pesniško bisago. Danes sem napisala pesem, ki je objavljena "Zelenkasto zelen" ob globokem razmišljanju kako nerešljivo zelenkasto zelen je še današnji človek. Času sem pa napisala pesem "Ne krpaj me, s kamenim šivom!" . No to je moj prispevek k dnevu kulture poleg pesmi "Komu cvetejo rože črnino" za otroke v Darfurju.

Danes ob dnevu slovenske kulture je bil v korpskem gledališču predvajan Jančarjev "Klementov padec", vendar ga nisem šla gledati, ker filozof in utemeljitelj slovenskega alpinizma Klement Jug je bil moj sorodnik, bratranec od mojega dedka in vsi ti nobodobni ljudje prav malo vedo kdo je Klement v resnici bil. Videla sem dramo že po televiziji. Popolnoma zgrešena projekcija.

Klement Jug je bil predvsem narodnjak, Primorec kakršnih je bilo malo. Vse kar ga je težilo je bilo raznarodovanje Primorcev in zato je iskal voljo v svoji filozofiji, kako utrditi samega sebe z neomajno voljo, njegov usodni padec v Severni steni Triglava je bil preizkus moči, čutil je da jo potrebuje zase in za svoj narod. Sodobni avtorji pa ga prikazujejo bolj kot čudaka in psihološko zapletenega človeka. Zgrešeno. V naši hiši se je veliko govorilo o njem, bil je tudi birmanski boter mojega očeta.

Mi smo nenehno gibanje in iskanje. To je to. Čutila sem potrebo, da spregovorim s tabo danes na dan slovenske kulture.

Toliko za današnji dan kulture. Lep pozdrav Gabrijel in veliko ustvarjalnega dela. Take ljudmi kot si ti Slovenci potrebujejo.
Če te smem vprašati od kod pa si?

Tatjana

[ Odgovori na to | # ]