Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/SoncnaPesem

Sončna pesem sreda, 8. februar 2006 @ 04:44 CET Uporabnik: Tatjana Malec Tako nepredstavljivo prostorno je brezno razuma, tako brez teže je misel, ki zdrsne kot pojem k enemu samemu cilju: čutiti in živeti ta neizmerni svet, to deževno svetlikajoče nebo v sebi, ta krasen večerni zaton, to čudežno deželo, spoznavati ljudi, jim kljubovati in jih ljubiti hkrati, čutiti njihovo govorico bivanja, to čudovito in vzvišeno mističnost, voljo in moč do življenja, obujati stare pripovedke iz mladosti in shranjevati vase vse nabrane in stkane modrosti, tiste redke srčne trenutke, ki so zaposlovali velike skrivnosti čutil. Joj, kako vsak dan sem bliže vdihu svojega velikega seštevka spominov, kako je vsak dan glasnejša moja duša ob teh melodijah bivanja, ob vsej tej neizmerni moči barv, črt in krogov teles, ki me obdajajo in tiho drsijo v to brezno, v te neskončne globočine in kanjone mojih čutov. Kako vonja po pomladi magnolija v meni, me boža s svojimi mesnatimi listi in se me dotika s svojimi cvetovi prav ob robove tistih čudežev, ki najbolj zelenijo moje odseve in zidajo mostove zimzelenega počutja. Kot gazirano kipenje mehurčkov se mi razstreljujejo celice veselja navznoter in krasijo z rdečimi trakovi upehane členke mojih prstov, moj odnos do izbruha travnika z belimi drobnimi cvetovi, ki me tako, malce noro odločajo, da pojem sončno pesem. Komentarji (5) www.pozitivke.net