NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Mere in meje   
    ponedeljek, 21. april 2008 @ 08:52 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Sedim na kopnem.
    Na sklali, ki je bila nekdaj lepša
    in bolj gladka, kot je človeška koža.
    Morda jo je razoral orkan, ciklon
    ali odtrgal rušilni potres
    in jo vrgel na obalo.
    V njej so bili nekoč morski
    osirji in satovje školjk.
    Koliko domiselnih oblik
    skozi gibanje vetra in vode
    se je moral domisliti gradbenik.

    Misli frfotaijo in šumijo.
    Drobijo se v drobne kapljice veselja
    prek razpenjenih morskih valov
    in strmijo v nostalgičen obraz gore,
    vprašujoče zagledane v morje.

    Tako so misli žive kot konji.
    Preskakujejo migetajoče površine
    pretanjeno, vztrajno tavajoče
    skozi mlačni veter.

    Gori bi rada danes podarila
    čisto lepotno čustvo samotne pesmi,
    kot so njeni pobeljeni vrhovi.
    V sanjskih jatah naj oplajajo vetrovi
    prstiče gorskih rož in sledijo zvokom
    štropotanja aprilskega dežja.

    Eruptivne in razsvetljene
    v svoj zagonetni glasbi,
    naj se predajajo učinkom južnega vetra.
    Ljubim to njihovo zasluteno zvezo z menoj.
    Pomenljivo zamišljeni so davni spomini,
    ležeči na plamenih kraškega ruja,
    vipavskih livad in domačih krajev,
    kjer upanje vžiga drevje in log.

    Zibljejo se misli in preoblačijo luč
    v zeleno tuniko različic.
    Z barvnimi prelivi rose radostijo oči.
    Na sto načinov iz skorje vulkanskih moči.
    Danes morda nihče več ne misli,
    da sem bila vodopad na gori,
    gora in skala ob morju pa eno telo.

    www.tatjana-malec.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.tatjana-malec.si
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Mere in meje | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,61 seconds