NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.

Vpiši se ali pošlji email na: soncna@pozitivke.net.
Več o sončni pošti >>
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 20.000 bralcev.

 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 NOVO PRI NAS  

ČLANKI

2 novi Članki v zadnjih 24 urah

KOMENTARJI BRALCEV
zadnja 2 dni

  • Denis Laura
  • Koristni nasveti ...
  • Kandidozna kislos...

  • TRACKBACKS zadnja 2 dni

    Ni novih trackback komentarjev

    POVEZAVE zadnja 2 tedna

    Ni nedavnih novih povezav

     Aktualno  


     Mesečni koledar  
    Dogodki te strani

    četrtek 17-avg
  • Čarobni prsti

  • petek 18-avg
  • Sočna vilica

  • sobota 19-avg
  • Fest po rokovem 2017

  • nedelja 20-avg
  • Triatlon Celje Letno kopališče

  • ponedeljek 21-avg
  • Ana Čigon: Na Ljubo!

  • torek 22-avg
  • Grill and Chill

  • sreda 23-avg
  • Smolnik na Pohorju

  • četrtek 24-avg
  • NOVO V SLOVENIJI! - Predavanje o Rolfingu in Rolfing terapije

  • petek 25-avg
  • Počitnice Telo je tvoj prvi dom, Bašanija od 25.8. do 30.8.2017

  • sobota 09-sep
  • 16. EKOPRAZNIK v soboto, 9. septembra 2017

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Pokopana preteklost   
    nedelja, 12. marec 2017 @ 10:33 CET
    Uporabnik: Bardske strune

    Iskala sem zbližanje z materjo,
    ki me v prejšnjem življenju
    ni hotela roditi.
    Pot je vodila v grad, med zdravilce.
    Vstopila sem spodaj,
    kot Desetnica.

    Minilo je sedem let
    in moje oči so spregledale.
    Otroška nemoč se je razpustila.
    Podzemlje je vpilo dnevno luč.
    Iluzije so se razblinile v nič.
    Življenje je izkopalo zataknjeno sidro,
    da je svobodna plovba mogoča.

    Vidim malosrčno oholost,
    preoblečeno v zdravilsko nošo.
    Njen meč skuša sekati,
    kar sem napletla s predanim delom.
    Na njenem ognjišču tli hudobija.
    V njenem srcu se koti pohlep.
    V njenih porah utripa ljubosumje.
    V njenih mislih se je ugnezdil
    bolan kompleks večvrednosti.
    Korenina njene bolezni ostaja prikrita,
    ostuden sram do nje
    ne spusti zdravilnih sokov,
    njen rak zaudarja in se širi.
    Njene maske nosijo belo haljo,
    sprevrženost se skriva
    pod navideznim človekoljubjem.

    Za prijaznimi, bogatimi kulisami je temačno.
    Siv hlad hrani strahove,
    bojijo se razkritja lastne bede.
    Koščene roke ves čas štejejo novce.
    Nikoli jih ni dovolj za tvojo varnost.
    Kradljivi naklepi vodijo v propad.

    Edino kar znaš,
    je pletenje mrež,
    v katere loviš žrtvena jagnjeta.
    Za to si vzgojila svoje služabnike.
    Za to si vzgojila svoje otroke.
    Porabljajo življenje,
    da pletejo zate,
    lovijo v ovčjih kožuhih.
    Ogabno, ostudno, brezplodno početje.
    Kanibalstvo v zdravilski noši,
    ki ga hrani izprijen zarod.

    Nisem več plen v tvojih nastavljenih mrežah.
    Osvetljene z resnico
    so nenevarne.
    Doslej sem se jih ogibala,
    a postalo mi je žal
    mojega časa za to početje.
    Žal mi je zate,
    a to je tudi vse.
    Odšla sem iz tvojega
    razpadajočega gradu.

    Ne bom te reševala.
    Čeprav me iz grajskega okna
    kliče zapuščena sirota.
    Tvoja je, ne moja.
    Zaprla si jo v star grad,
    odrekla si ji svoj sok življenja,
    pristno živost, svoje delo in dnevno svetlobo.
    S služenjem bolestnemu pohlepu
    si ponižala svoje življenje.
    Tvoje je,
    da ga odrešiš.

    Razklenjene ujetniške verige
    samevajo in rjavijo.
    Nisem več čakala,
    da popraviš krivice in zlo.
    Sama sem se snela iz ujetniških okov.
    Otroška nemoč je legla k počitku.
    Abortus je bil za Življenje le farsa,
    poskus, da ga nad mano spet ponoviš,
    se ti je izjalovil.

    Ne moreš me žrtvovati,
    ker na to ne pristajam.
    Žrtveno jagnje sem snela iz križa.
    Popase sočno pomladno travo
    in se tolaži v mojem objemu.
    Vzela sem si pravico živeti.
    Zato, ker jo imam,
    ker je moja.

    Razklenjene ujetniške verige
    samevajo in rjavijo.
    Moje noge celijo
    s koraki v drugo smer,
    vstran od tvoje bedne izprijenosti.
    Ko je vstalo jutro,
    sem že daleč vstran.
    Preteklost izbrišem s pozabo,
    s pogrebom, s poslednjim slovesom.

    Vrelec žive vode me oživlja
    moj kolovrat prede niti v sedanjost.

    Kopanje v preteklost lahko hranljivo služi tlom
    le za očiščenje plevelov in za oživitev plodnosti zemlje
    za množenje življenja v sedanjosti.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Bardske strune
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Poezija-Pesem-Pokopana-Preteklost-Zdravc

    No trackback comments for this entry.
    Pokopana preteklost | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2017 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,24 seconds