NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Pokopana preteklost   
    nedelja, 12. marec 2017 @ 10:33 CET
    Uporabnik: Bardske strune

    Iskala sem zbližanje z materjo,
    ki me v prejšnjem življenju
    ni hotela roditi.
    Pot je vodila v grad, med zdravilce.
    Vstopila sem spodaj,
    kot Desetnica.

    Minilo je sedem let
    in moje oči so spregledale.
    Otroška nemoč se je razpustila.
    Podzemlje je vpilo dnevno luč.
    Iluzije so se razblinile v nič.
    Življenje je izkopalo zataknjeno sidro,
    da je svobodna plovba mogoča.

    Vidim malosrčno oholost,
    preoblečeno v zdravilsko nošo.
    Njen meč skuša sekati,
    kar sem napletla s predanim delom.
    Na njenem ognjišču tli hudobija.
    V njenem srcu se koti pohlep.
    V njenih porah utripa ljubosumje.
    V njenih mislih se je ugnezdil
    bolan kompleks večvrednosti.
    Korenina njene bolezni ostaja prikrita,
    ostuden sram do nje
    ne spusti zdravilnih sokov,
    njen rak zaudarja in se širi.
    Njene maske nosijo belo haljo,
    sprevrženost se skriva
    pod navideznim človekoljubjem.

    Za prijaznimi, bogatimi kulisami je temačno.
    Siv hlad hrani strahove,
    bojijo se razkritja lastne bede.
    Koščene roke ves čas štejejo novce.
    Nikoli jih ni dovolj za tvojo varnost.
    Kradljivi naklepi vodijo v propad.

    Edino kar znaš,
    je pletenje mrež,
    v katere loviš žrtvena jagnjeta.
    Za to si vzgojila svoje služabnike.
    Za to si vzgojila svoje otroke.
    Porabljajo življenje,
    da pletejo zate,
    lovijo v ovčjih kožuhih.
    Ogabno, ostudno, brezplodno početje.
    Kanibalstvo v zdravilski noši,
    ki ga hrani izprijen zarod.

    Nisem več plen v tvojih nastavljenih mrežah.
    Osvetljene z resnico
    so nenevarne.
    Doslej sem se jih ogibala,
    a postalo mi je žal
    mojega časa za to početje.
    Žal mi je zate,
    a to je tudi vse.
    Odšla sem iz tvojega
    razpadajočega gradu.

    Ne bom te reševala.
    Čeprav me iz grajskega okna
    kliče zapuščena sirota.
    Tvoja je, ne moja.
    Zaprla si jo v star grad,
    odrekla si ji svoj sok življenja,
    pristno živost, svoje delo in dnevno svetlobo.
    S služenjem bolestnemu pohlepu
    si ponižala svoje življenje.
    Tvoje je,
    da ga odrešiš.

    Razklenjene ujetniške verige
    samevajo in rjavijo.
    Nisem več čakala,
    da popraviš krivice in zlo.
    Sama sem se snela iz ujetniških okov.
    Otroška nemoč je legla k počitku.
    Abortus je bil za Življenje le farsa,
    poskus, da ga nad mano spet ponoviš,
    se ti je izjalovil.

    Ne moreš me žrtvovati,
    ker na to ne pristajam.
    Žrtveno jagnje sem snela iz križa.
    Popase sočno pomladno travo
    in se tolaži v mojem objemu.
    Vzela sem si pravico živeti.
    Zato, ker jo imam,
    ker je moja.

    Razklenjene ujetniške verige
    samevajo in rjavijo.
    Moje noge celijo
    s koraki v drugo smer,
    vstran od tvoje bedne izprijenosti.
    Ko je vstalo jutro,
    sem že daleč vstran.
    Preteklost izbrišem s pozabo,
    s pogrebom, s poslednjim slovesom.

    Vrelec žive vode me oživlja
    moj kolovrat prede niti v sedanjost.

    Kopanje v preteklost lahko hranljivo služi tlom
    le za očiščenje plevelov in za oživitev plodnosti zemlje
    za množenje življenja v sedanjosti.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Bardske strune
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Poezija-Pesem-Pokopana-Preteklost-Zdravc

    No trackback comments for this entry.
    Pokopana preteklost | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,47 seconds